Jedro

Ker kmetija ne obsega 5 ha primerljivih kmetijskih površin, ne izpolnjuje pogoja, ki ga za opredelitev kmetije kot zaščitene zahteva ZDKG.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 16.7.2003, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Upravne enote Č. z dne 22.4.2003. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi pri vl. št. 341, 342 in 927 k.o. T.v. in pri vl. št. 103 k.o. P., v izključni lasti F.G., ne štejejo za zaščiteno kmetijo. Tožena stranka navaja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da kmetija F.G. ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ker obsega le 3,9095 ha primerljivih kmetijskih površin, medtem ko za zaščiteno kmetijo mora biti izpolnjen pogoj najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin. Ker ta pogoj ni izpolnjen, kmetije ni mogoče šteti za zaščiteno.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove tožbene trditve o negativnih gospodarskih posledicah za kmetijo brez statusa zaščitene kmetije, saj gre za zatrjevanje okoliščin, ki jih po zakonu pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za priznanje statusa zaščitene kmetije ni mogoče upoštevati. Po določbah 2. člena ZDKG je za določitev zaščitene kmetije pravno pomemben le obseg kmetijskih in drugih funkcionalnih zemljišč in gozdov, ki sestavlja kmetijsko - gozdarsko gospodarsko celoto (izražen v hektarjih primerljivih kmetijskih površin mora znašati najmanj 5 ha), in lastništvo le teh, ki mora biti izključna last ene osebe oziroma solastnina oseb, ki jih določa ZDKG (zakonskega para oziroma starša in otroka ali njegovega potomca). Navedena dejstva pa so bila v postopku tudi pravilno upoštevana, da pa ne bi bila pravilno ugotovljena, pa tožnik niti ne ugovarja.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in ga oprostilo plačila sodnih taks za vloge in dejanja v postopku od 16.9.2003 dalje. Predlogu je ugodilo v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), ker je na podlagi predloženih dokazov ugotovilo, da bodo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Predlogu pa je ugodilo le delno, in sicer glede vlog in dejanj, za katera je taksna obveznost nastala od dneva vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, to je 16.9.2003. Po 1. odstavku 14. člena ZST namreč učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je tožnik predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložil 16.9.2003, ga je bilo mogoče oprostiti le za vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje.

Zoper navedeno sodbo in sklep sodišča prve stopnje vlaga tožnik pritožbo. Prepričan je, da v obravnavanem primeru obstojijo pogoji za zaščiteno kmetijo. Ni mu jasno iz kakšnega razloga kmetija ni zaščitena, saj se pogoji v zadnjih 20 letih niso v ničemer spremenili. Meni, da je odprava statusa zaščitene kmetije birokratsko špekulantske narave. To zatrjuje zato, ker so mu že odvzeli 866 m2 zemljišč na podlagi "lažno overjene vsebine", za kar še vedno teče postopek na podlagi izrednih pravnih sredstev. Kar zadeva sodne takse pa je prepričan, da bi moral biti že od začetka postopka upravičen do oprostitve sodnih taks, ne pa šele od datuma , ki je naveden v sodbi in sklepu. Zato predlaga, da sodišče sodbo in sklep razveljavi in upošteva razloge za zaščiteno kmetijo.

Stranka z interesom M.G. kot zakonita zastopnica svojih dveh mladoletnih otrok v odgovoru na pritožbo navaja, da se popolnoma strinja s tožnikovo pritožbo. Predlaga, da se kmetija zaščiti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito ter za svojo odločitev navedlo pravilne razloge.

V postopku preveritve pogojev za zaščito kmetije upravni organ ugotavlja, ali so podani pogoji iz 2. člena ZDKG, to je ustrezna površina ter lastništvo. Iz določbe 4. člena ZDKG izhaja, da oba navedena podatka upravni organ ugotavlja na podlagi podatkov uradne evidence - zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Ker dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu obravnavane kmetije, ki je v tem primeru sporna, izhaja iz podatkov zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati pritožbena navedba, da je bilo že odvzeto 866 m2 zemljišč. Na tej podlagi ter ob uporabi kriterijev iz 2. člena ZDKG, ki so bili glede na podatke zemljiškega katastra o kulturi posameznih zemljišč pravilno uporabljeni, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev, da obravnavana kmetija ne obsega 5 ha primerljivih kmetijskih površin in s tem ne izpolnjuje pogoja, ki ga za opredelitev kmetije kot zaščitene zahteva ZDKG.

Tožniku ni jasno, zakaj predmetna kmetija ni več zaščitena, saj je to bila po prejšnjih predpisih. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so morale upravne enote po določbi 1. odstavka 25. člena ZDKG v petih letih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preveriti ali kmetije, ki so bile določene z odloki občinskih skupščin ali z odločbo upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo po določbah Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij iz leta 1973, izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG in o tem v upravnem postopku izdati ustrezno odločbo.

V zvezi z izpodbijanim sklepom pa je neutemeljen pritožbeni ugovor, da naj bi bil tožnik upravičen do oprostitve sodnih taks tudi za tožbo. Že prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da je po 1. odstavku 14. člena ZST mogoče oprostiti plačila sodnih taks le za vloge in dejanja za katera je nastala taksna obveznost od dneva vložitve predloga za oprostitev dalje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.