Jedro

Pritožbeno sodišče sprejema neposredne ugotovitve in oceno prvostopenjskega sodišča, oprto tudi na mnenje izvedenke psihiatrične stroke ter poročilo policije, da udeleženka zaradi svoje bolezni huje ogroža sebe in druge. Ni namreč zmožna kontrole svojega vedenja, ogroža naključne mimoidoče, v bolezenskem stanju je tudi že vozila avtomobil, v domačem okolju pa je agresivna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. najdlje do vključno 14. 12. 2018. 2. Proti sklepu je vložila pritožbo odvetnica na zdravljenju zadržane osebe, postavljena po uradni dolžnosti. V pritožbi navaja, da uveljavlja vse razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga razveljavitev oz. spremembo sklepa tako, da se A. A. iz oddelka pod posebnim nadzorom odpusti. Navaja, da se ne strinja s trajanjem zadržanja, saj meni, da je že ob vložitvi pritožbe stanje doseglo stopnjo, ko se lahko vrne v domačo oskrbo ter nadaljuje zdravljenje ambulantno. Doma ima tri mladoletne otroke, za katere mora skrbeti. Se ne ogroža, niti ne ogroža drugih. Meni, da za zadržanje ni pogojev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru v celoti ugotovilo vse relevantne okoliščine ter pravilno presodilo, da so pri A. A. (spet) podani vsi zakonsko zahtevani pogoji po določbi 39. čl. Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), da se za določen čas, in sicer za en mesec, do 14. 12. 2018, prisilno zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 39. čl. ZDZdr, po kateri je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (i) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (ii) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (iii) če navedenih vzrokov in ogrožanja [...] ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Ni dvoma, da A. A. trpi za duševno motnjo, namreč manijo s psihotičnimi zanki, kar je pojasnila sodna izvedenka in česar pritožba ne izpodbija.

7. Tudi pritožbeno sodišče sprejema neposredne ugotovitve in oceno prvostopenjskega sodišča, oprto tudi na mnenje izvedenke psihiatrične stroke ter poročilo policije, da zaradi svoje bolezni A. A. huje ogroža sebe in druge. Ni namreč zmožna kontrole svojega vedenja, ogroža naključne mimoidoče, v bolezenskem stanju je tudi že vozila avtomobil, v domačem okolju je agresivna.

8. Zanikanje ogrožanja v pritožbi ni prepričljivo, saj ni podprto s kakršnimkoli zanesljivim dokazom ali indicom, nasprotno pa izhaja tako iz mnenja izvedenke kot tudi poročila policije in je logično usklajeno s predhodnimi težavami A. A., zaradi katerih je bila že večkrat potrebna zdravljenja brez privolitve, in s presojo njene pripovedi, ki je nepovezana in nerazumljiva ter splošno odklonilna.

9. Res je omejitev osebne svobode oz. svobode gibanja hud poseg v posameznikove pravice in je zato lahko le skrajni nujni ukrep, ki mora biti sorazmeren grozeči nevarnosti. Vendar je tudi pritožbeno sodišče na podlagi izčrpne, korektne, jasne in dosledne utemeljitve prvostopenjskega sodišča tudi po preučitvi in tehtanju pritožbenih navedb prepričano, da je izrečeni ukrep nujen in sorazmeren.

10. Prvenstveni pritožbeni očitek, da je čas prisilnega zdravljenja predlog, tudi ni utemeljen. Sodišče je odredilo zdravljenje v trajanju enega meseca na podlagi pojasnila sodne izvedenke psihiatrične stroke, da potrebuje uvedbo zdravil, ta pa tak čas, da izrazijo svoje delovanje. Pritožbene navedbe zoper to ne temeljijo na nobenem strokovnem argumentu, pač pa očitno le na subjektivnem prepričanju zadržane osebe, kar ne more imeti enake teže oz. ni relevantno. Sodišče prve stopnje pri tem tudi ni prezrlo, da ima A. A. mladoletne otroke, vendar je očitno, da ustrezne skrbi zanje brez zdravljenja ni sposobna, zato tudi to ni utemeljen argument za prejšnji odpust in le ambulantno zdravljenje, do katerega je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sploh odklonilna.

11. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki se uporablja v teh postopkih), saj tudi uradni preizkus sklepa ni pokazal nobenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.