Jedro

ZFPPIPP v 6. odst. 442. člena določa, da če je pravna oseba ob prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. V 1. in 2. točki 7. odstavka tega člena pa so določene predpostavke, ki morajo biti skupaj podane, da se lahko nekoga šteje za aktivnega družbenika.

Iz navedenega izhaja, da je prekinjeni postopek mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom. Dejstvo, da gre za aktivnega družbenika, pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek, ki ga je prekinilo s sklepom, opr. št. II Pg 230/2006, z dne 13. 3. 2009. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da v času izbrisa družbe AA d.o.o. ni bila njen družbenik, zato je sodišče prve stopnje nepravilno nadaljevalo postopek z njo kot toženo stranko.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila med postopkom v predmetni zadevi tožena stranka AA d.o.o. izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po določbah 7. poglavja ZFPPIPP, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom v sodni register. Zato je s sklepom, opr. št. II Pg 230/2006 z dne 13. 3. 2009 prekinilo postopek skladno s določbo 3. točka 1. odst. 205. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pri tem zgolj opozarja, da je sodišče prve stopnje pomotoma prekinilo postopek že z dnem 19. 11. 2008, saj je bila družba glede na podatke iz sodnega registra izbrisana šele na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga, opr. št. Srg 2009/5096 z dne 23. 2. 2009, ki je postal pravnomočen 12. 3. 2009. Tožeča stranka je z vlogo z dne 28. 9. 2009 predlagala, da naj se nadaljuje postopek z BB, kot družbenikom izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. II Pg 230/2006, z dne 20. 10. 2009 pozvalo BB, da prevzame pravdo kot aktivni družbenik, ki po določbi 6. odst. 441. člena ZFPPIPP odgovarja za izpolnitev obveznosti izbrisane družbe. Na ta poziv pa je BB z vlogo z dne 15. 11. 2009 odgovoril, da v času izbrisa družbe ni bil njen družbenik, ker je svoj poslovni delež v družbi prodal kupcu CC s pogodbo v notarskem zapisu z dne 17. 5. 2007. Priložil je tudi notarski zapis z dne 17. 5. 2007 (B/1).

ZFPPIPP v 6. odst. 442. člena določa, da če je pravna oseba ob prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. V 1. in 2. točki 7. odstavka tega člena pa so določene predpostavke, ki morajo biti skupaj podane, da se lahko nekoga šteje za aktivnega družbenika.

Iz navedenega izhaja, da je prekinjeni postopek mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom. Dejstvo, da gre za aktivnega družbenika pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.

V predmetnem primeru je tožeča stranka kot predlagateljica nadaljevanja postopka v svojem predlogu navedla zgolj to, da je BB družbenik, ni pa trdila, da je aktivni družbenik. BB pa je v svoji vlogi še pred izdajo izpodbijanega sklepa trdil, da ob prenehanju izbrisane družbe ni imel položaja družbenika, ker je poslovni delež v družbi prodal še pred njenim izbrisom.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanem sklepom nadaljevalo postopek v smislu določbe 1. odst. 208. člena ZPP z dnem 10. 11. 2009 BB kot toženo stranko. V razlogih tega sklepa je navedlo, da je BB aktivni družbenik izbrisane družbe, ki je bila prvotno tožena stranka. Pri tem pa ni navedlo nobenih zaključkov za takšno ugotovitev, niti se ni opredelilo do trditev BB, ki jih je podal pred izdajo izpodbijanega sklepa, kar bi moralo. Kot rečeno, tožeča stranka ni izrecno zatrjevala, da je BB aktivni družbenik izbrisane tožene stranke, saj je navedla le, da je družbenik, BB pa je temu izrecno nasprotoval in ponudil dokaze, ki naj bi to dokazoval. Zaradi navedenega pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj v njem sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. S tem pa je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 356. člena ZPP).