Jedro

Neizbrani kandidat za ravnatelja šole ima sodno varstvo po določbi 36. člena Zakona o zavodih, ki je specialni predpis glede na ZDR in določa, da ima neizbrani kandidat za delovno mesto direktorja zavoda v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in bi ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje določenih pogojev. Zato ne pride v poštev določba 5. odstavka 204. člena ZDR, ki daje kandidatu pravico do sodnega varstva le v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved diskriminacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika z dne 8.7.2005, ki se glasi, da se sklep sveta OŠ X z dne

23.6.2005, s katerim je bila za ravnateljico šole izbrana J. T. H. razveljavi in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odmere teh stroškov dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da v konkretni zadevi tožnik nima pravice do sodnega varstva, ker mu takega varstva veljavni zakoni ne dajejo. Vendar v zvezi s tem poudarja, da je tožnik ravnal v skladu s pravnim poukom, ki ga je prejel v obvestilu o izbiri kandidata, ker je menil, da postopek izbire kandidata ni skladen s 36. členom Zakona o zavodih. Ta člen daje kandidatu pravico do sodnega varstva, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Sama tožena stranka v odgovoru na tožbo priznava, da je v.d. ravnateljica, ki je tudi sama kandidirala, na seji sveta šole, ko se je izbiralo novega ravnatelja, uvodoma in pred izbiro poročala o izidu dveh pravdnih postopkov, ki naj bi bili posledica protipravnega ravnanja bivšega ravnatelja - tožnika. V konkretnem primeru naj bi tožnik ponaredil podpis delavk na pogodbah o zaposlitvi, vendar je v zvezi s tem mnenja, da dokler komu ni s pravnomočno sodbo dokazana krivda, velja za nedolžnega. Zaradi tega je mnenja, da mu v.d. ravnateljica teh ravnanj ne bi smela očitati, saj je povsem razumljivo, da je taka "predstavitev" dosegla negativen učinek, to pa je njegova neizbira. Navaja tudi, da sodišče prve stopnje pri presoji odločitve daje prednost pravni maksimi in sicer, da mlajši zakon razveljavlja starejšega, ne uporabi pa specialnega predpisa, to je ravno 36. člen Zakona o zavodih. Poudarja tudi, da ni točna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ne zatrjuje, da je bil kršen postopek za izbiro kandidata. Tožnik je pod II. tožbe izrecno navedel in za svoje trditve predlagal tudi dokaze, da je v.d. ravnateljice nedopustno vplivala na člane sveta šole in obtožila tožnika ponarejanja listin in slabega dela, ter da je bila po vedenju tožnika navzoča pri glasovanju o posameznem kandidatu. To pa so vsekakor okoliščine, ki so bistveno vplivale na postopek izbire.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da so ti razlogi podani.

Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik kot neizbrani kandidat nima pravice do sodnega varstva, je materialnopravno zmoten. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu, je tožnik s tožbo z dne 8.7.2005 predlagal, da se razveljavi sklep tožene stranke z dne 23.6.2005, s katerim je bila za ravnateljico šole izbrana J. T. H.. V tožbi je zatrjeval, da je v.d. ravnateljica nedopustno vplivala na člane sveta šole s tem, da je na seji, na kateri se je odločalo o izbiri kandidata obtožila tožnika kaznivega dejanja ponarejanja listin in slabega dela, takšna predstavitev kandidata pa je po mnenju tožnika nedvomno vplivala na izid glasovanja. Tožnik je tožbo vložil v skladu s pravnim poukom, ki ga je prejel v obvestilu tožene stranke o izbiri kandidata, v katerem je izrecno navedeno, da ima na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ - Ur.l. RS št. 12/91 in 8/96) pravico v 15 dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Vendar, ne glede navedeno, je sodišče zaključilo, da tožniku ne gre sodno varstvo v zvezi s presojo zakonitosti izbire kandidata za ravnatelja šole iz razloga, ker novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002) v 204. členu dopušča le sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru, če je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, na te okoliščine pa se tožnik v tožbi ne sklicuje. Sodišče tudi ugotavlja, da ZZ v 36. členu sicer res določa, da ima kandidat v 15 dneh pravico zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, vendar poudarja, da navedena zakonska določba izhaja iz 84. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot predpis RS). Ker so se določbe ZTPDR s sprejetjem novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002) prenehale uporabljati, po mnenju sodišča ne pride v poštev pravilo, da se v tem primeru uporabi specialni predpis, temveč je potrebno uporabiti pravilo, da mlajši zakon razveljavlja starejšega, kolikor ima njemu nasprotno vsebino.

Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje je pravno zmotno.

Predvsem je potrebno poudariti, da 36. člen ZZ nima nobene povezave s 84. členom ZTPDR, ki je bila splošna določba in ki je neizbranemu kandidatu, ki je menil, da je bil po objavi oz.

razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil kako drugače prekršen postopek za izbiro prijavljenega kandidata, dajala le pravico do ugovora zoper sklep o izbiri kandidata. Nasprotno pa 36. člen ZZ daje kandidatu za predstojnika zavoda pravico do neposrednega sodnega varstva pri pristojnem sodišču, če le-ta misli, da je bil prekršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Ker ta določba še vedno velja in pomeni v odnosu do določb novega ZDR specialni predpis, jo je potrebno uporabiti. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev zmotno stališče sodišča prve stopnje, da mlajši zakon razveljavlja starejšega, kolikor ima njemu nasprotno vsebino.

Upoštevaje navedeno je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbo tožnika zavrglo, namesto, da bi tožnikov zahtevek obravnavalo po vsebini. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti dejansko stanje v smeri zatrjevanj tožnika, da je bil kršen za izvedbo razpisa za ravnatelja OŠ X določen postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na postopek izbire ravnatelja šole.

Šele po razčiščenju vseh okoliščin v nakazani smeri, bo sodišče lahko presojalo o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004).