Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnici je bilo odrejeno čakanje, saj ji toženka po spremembi opisa delovnega mesta ni mogla zagotoviti dela skladno z omejitvami, pri čemer je za presojo zakonitosti odpovedi oziroma izbire tožnice kot presežne delavke nebistveno, ali je bila odreditev zakonita. Če bi šteli, da odreditev čakanja ni bila zakonita, bi tožnica delo lahko opravljala in bi bila izenačena z ostalimi delavci na delovnem mestu prodajalec, ki so delo dejansko opravljali, če pa bi šteli, da je bila zakonita, pa je posledica tožničine invalidnosti. To pa pomeni, da je toženka pri izbiri delavca, ki mu bo podana odpoved, ravnala posredno diskriminatorno, saj je bila tožnica z osebno okoliščino invalidnost (omejitev glede opravljanja dela, pri katerem ne bi dvigovala bremen nad 5 kilogramov) zaradi navidezno nevtralnega kriterija opravljanja dela postavljena v manj ugoden položaj kot drugi delavci.
I. Pritožbi tožnice se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje - delno spremeni, tako da se v tem delu glasi: "Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 11. 2020 je nezakonita."; - delno razveljavi v nespremenjenem izpodbijanem delu ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 11. 2020 in trajanje delovnega razmerja tožnice pri toženki do 23. 9. 2021, priznanje delovne dobe, prijavo v zavarovanja in obračun vsakokratne mesečne bruto plače v višini 1.060,97 EUR z dodatki, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v prihodnjem mesecu do plačila, obračun in izplačilo regresa za letni dopust in odškodnine za neizrabljeni letni dopust ter priznanje delovne dobe, vse za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 11. 1. 2021 do 23. 9. 2021, ugotovitev, da je mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 10. 11. 2020 nepravilno, in obračun denarnega povračila v višini 5.304,85 EUR bruto, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).
2. Zoper navedeno sodbo razen odločitve o pravdnih stroških toženke v točki II izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan. Obstoja poslovnega razloga ne potrjujejo izvedeni dokazi. Že sam zakoniti zastopnik toženke je izpovedal o odprtju novih poslovalnic in širitvi asortimana prodajnih izdelkov. Toženka je delavce med poslovalnicami ves čas prerazporejala, objavila je razpise prostih delovnih mest. Priča A. A. je izpovedala, da je tožnica prejela odpoved, ker dela ni opravljala. Takšen razlog je diskriminatoren. Toženka ji je že predhodno podala odpoved, po pravnomočni sodbi jo je pozvala na delo, vendar nato tožnica dela ni opravljala, ampak je bila na čakanju. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni vpogledalo v spis Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... Ta dokazni predlog je bil podan za navedbe tožnice, da je toženka komisiji podala pomanjkljivo dokumentacijo. Posledično je bilo mnenje komisije nepravilno. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.
3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. Sprejelo je materialnopravno utemeljeno odločitev, ki ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka. Nadaljnje dokazne predloge je utemeljeno zavrnilo. Toženka je tožnici odpoved podala iz ekonomskega in organizacijskega razloga. Odločila se je, da delo v poslovalnici v B. racionalizira, tako da zmanjša število delavcev na delovnem mestu prodajalec. O tem je izpovedal zakoniti zastopnik toženke. Tožnica je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in je bila na čakanju, ker ji toženka ni mogla zagotoviti dela skladno z omejitvami. Razlog za odpoved ni povezan z njo osebno, ampak objektivno okoliščino glede opravljanja dela. Toženka namesto tožnice ni zaposlovala. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja pritožba. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno neutemeljeno in preuranjeno odločitev.
6. Tožnica je bila pri toženki zaposlena po pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 5. 2014 na delovnem mestu prodajalka. Z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 12. 6. 2018 je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, med katerimi je omejitev glede dvigovanja bremen nad 5 kilogramov. Toženka je predhodno dne 10. 5. 2019 tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, za katero je bilo s pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek v Murski Soboti ugotovljeno, da je nezakonita, saj delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 5. 2014 ustreza omejitvam iz invalidske odločbe. Po pozivu na delo dne 21. 1. 2020 toženka tožnici dela ni zagotovila, ampak jo je napotila na čakanje. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tako ravnala, saj ji ni mogla zagotoviti dela skladno z omejitvami, torej dela, pri katerem ne bi dvigovala bremen nad 5 kilogramov, kar je bilo posledica spremenjene ocene tveganja v marcu 2020, ki je privedla do spremembe opisa delovnega mesta prodajalec. Materialnopravna presoja, da se je s spremembo opisa delovnega mesta oziroma v tem delu akta o sistemizaciji delovnih mest kot splošnega akta delodajalca spremenila tožničina pogodba o zaposlitvi, je zmotna.
7. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom tega zakona (pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi; 3. alineja prvega odstavka 31. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). V primeru spremembe (če se spremenijo pogoji iz 3. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1) se sklene nova pogodba o zaposlitvi (drugi odstavek 49. člena ZDR-1), pri čemer ne gre za spremembo le v primeru, ko se spremeni naziv delovnega mesta, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Tudi v primeru drugih sprememb, kot so spremembe opisa delovnega mesta, enostranski poseg delodajalca v pogodbo o zaposlitvi ni zakonit; prav tako do spremembe vsebine pogodbe o zaposlitvi na škodo delavca ne pride s spremembo splošnega akta delodajalca (51. člen ZDR-1), kot je akt o sistemizaciji delovnih mest, tudi če delavec podpiše, da je s spremembo seznanjen. Seznanjenost s spremembo splošnega akta (šesti odstavek 10. člena ZDR-1) ne pomeni pristanka na spremenjene določbe pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 49. člena ZDR-1).
8. Toženka presojane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 11. 2020 ni podala zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti (4. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), ampak iz poslovnega razloga (1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), in sicer ekonomskega in organizacijskega razloga. Sodišče prve stopnje je povzelo obrazložitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 11. 2020; toženka je delo v poslovni enoti (poslovalnici) v B. racionalizirala in optimizirala, število delavcev na delovnem mestu prodajalec je zmanjšala za enega delavca na šest delavcev; v času, ko tožnica dela ni opravljala, je ugotovila, da vse delo brez težav opravijo ostali delavci; po ukinitvi enega delovnega mesta prodajalec (zmanjšanju števila delavcev na tem delovnem mestu za enega) se je delo ukinjenega delovnega mesta prerazporedilo med ostale delavce. Na podlagi ocene skladnih izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič C. C., vodje prodaje vseh poslovalnic toženke v Sloveniji, ter A. A., vodje kadrovskega oddelka toženke, je ugotovilo, da je v odpovedi naveden in obrazložen razlog podan; toženka je dejansko zmanjšala število delavcev na delovnem mestu prodajalec v poslovalnici B. 9. Tožnica je pred sodiščem prve stopnje navedla, kar ponavlja v pritožbi, da je bila kot presežna delavka, torej delavka, ki ji bo ob zmanjšanju števila delavcev na delovnem mestu prodajalec, podana odpoved, izbrana iz diskriminatornega razloga. Sodišče prve stopnje je v zvezi z izbiro povzelo izpoved priče A. A. ("glede na to, da tožnica dela ne opravlja, ne morejo ravno nekomu, ki dela, dati odpovedi", "v poslovalnici potrebujejo delavce, ki delajo", "je nesmiselno dati poslovni razlog nekomu, ki dela, dočim tožnice, ker drugega mesta ni, ne morejo zaposliti") in tako ugotovilo, da je toženka tožnico izbrala, ker dela ni opravljala. Materialnopravna presoja, da je takšna izbira objektivna, je zmotna.
10. Tožnici je bilo odrejeno čakanje, saj ji toženka po spremembi opisa delovnega mesta ni mogla zagotoviti dela skladno z omejitvami, pri čemer je za presojo zakonitosti odpovedi oziroma izbire tožnice kot presežne delavke nebistveno, ali je bila odreditev zakonita. Če bi šteli, da odreditev čakanja ni bila zakonita, bi tožnica delo lahko opravljala in bi bila izenačena z ostalimi delavci na delovnem mestu prodajalec, ki so delo dejansko opravljali, če pa bi šteli, da je bila zakonita, pa je posledica tožničine invalidnosti. To pa pomeni, da je toženka pri izbiri delavca, ki mu bo podana odpoved, ravnala posredno diskriminatorno, saj je bila tožnica z osebno okoliščino invalidnost (omejitev glede opravljanja dela, pri katerem ne bi dvigovala bremen nad 5 kilogramov) zaradi navidezno nevtralnega kriterija opravljanja dela postavljena v manj ugoden položaj kot drugi delavci.
11. Toženka je kršila 6. člen ZDR-1, ki prepoveduje tako neposredno kot posredno diskriminacijo pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma delodajalcu nalaga enako obravnavo ne glede na primeroma navedene osebne okoliščine, med katerimi je invalidnost. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala iz poslovnega razloga dne 25. 11. 2020, je nezakonita. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi. V ostalem nespremenjenem izpodbijanem delu je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), saj zaradi zmotne presoje glede zakonitosti odpovedi dejansko stanje v zvezi z nadaljnjimi zahtevki tožnice še ni ugotovljeno.
12. Pritožbeno sodišče se je glede na naravo stvari in okoliščine primera skladno s pooblastilom iz 355. člena ZPP odločilo zadevo delno vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje. V zvezi z zahtevkom za reparacijo in denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi sodišče prve stopnje dejanskega stanja še ni ugotavljalo in tako ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka. Odločitev pritožbenega sodišča glede na vložitev tožbe v decembru 2020 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
13. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).