Jedro

Med pravdnima strankama ni bilo sporno določilo v delu, ki določa, da mora iti za nenaden in presenetljiv dogodek (nesrečo). Sporno pa je bilo določilo 5. člena Posebnih pogojev v njegovem drugem delu. Tožena stranka je menila, da so z zavarovanjem kriti le škodni dogodki, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so vzročno povezane s protipravnimi opustitvami zavarovanca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino kot njen lastnik. Iz zgoraj povzete določbe Posebnih pogojev je z jezikovno razlago besedila mogoče razbrati, da mora biti škodni dogodek povezan s stanjem nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine. Drugače kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče meni, da je podano zavarovalno kritje po Posebnih pogojih tožene stranke, saj gre za nejasno (večpomensko) določilo, ki ga je treba razlagati v korist druge, šibkejše stranke, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini (83. člen OZ).

Stanje nepremičnine, za katerega lahko na podlagi zakona odgovarja tudi zavarovanka toženke kot njena lastnica in uporabnica, je bilo nedvomno vzrok nastalemu škodnemu dogodku. Dejstvo, da so bila tla v tistem trenutku tudi onesnažena z drobci stekla, pa se prav tako nanaša na stanje nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, saj je on tisti, ki je dolžan nepremičnino vzdrževati v stanju, ki je varno tudi za obiskovalce.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je ta zahteval, da mu tožena stranka plača odškodnino v znesku 9.360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 12.7.2019 dalje do plačila ter mu povrne njegove predpravdne in pravdne stroške.

2. Zoper to sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo z vmesno sodbo spremeni tako, da ugotovi, da je tožnikov tožbeni zahtevek po temelju utemeljen oziroma ugotovi kritno obveznost toženke za tožnikovo škodo, ter da zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka in o stroškovnem zahtevku zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za tako ozko razlago določila 1. odst. 5. člena Posebnih pogojev za zavarovanje Moj Dom Odgovornost (v nadaljevanju: Posebni pogoji) v besedilu tega določila in tudi ob upoštevanju ostalih določil teh Posebnih pogojev ni podlage. Tožnik je obravnavano škodo utrpel prav zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče) in za to škodo odgovarja njena zavarovanka na podlagi zakona kot lastnica in uporabnica zavarovane stanovanjske hiše. Gre prav za odgovornost zavarovanke iz posesti in lastništva nepremičnin. Zavarovanka je bila kot posestnica in lastnica stanovanjske hiše in kurilnice v njej to nepremičnino dolžna vzdrževati in ohranjati v stanju, da za uporabo ali gibanje uporabnikov, tudi povabljenih gostov, ne bi bila nevarna. Kot posestnica in tudi kot lastnica hiše je bila dolžna po razbitju kozarca tudi pomesti tla v kurilnici, da se ne bi kdorkoli na koščkih stekla poškodoval. Prav zavarovanka sama, ki je hkrati tudi lastnica in posestnica nepremičnine, je opustila dolžnost ohranjati nepremičnino v stanju, da bo varna za uporabo in obiskovalce. Določila takšnih posebnih ali splošnih pogojev zavarovalnice mora sodišče na podlagi 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ2) vedno razlagati v korist šibkejše stranke zavarovalne pogodbe, to je v korist toženkine zavarovanke in s tem v korist tožnika v obravnavanem primeru. Določila toženkinih Posebnih pogojev so nejasna in iz vsebine, kot izhajajo iz teh Posebnih pogojev, ni mogoče razmejiti odgovornosti po posameznih paketih zavarovanja tako, kot se zavzema tožena stranka, in kot ji je sledilo sodišče prve stopnje. Tudi odgovornost iz posesti in lastništva nepremičnin je vedno osebna odgovornost lastnika ali posestnika. Iz vsebine Posebnih pogojev je moč razbrati le to, da je paket zavarovanja odgovornosti iz posesti in lastništva nepremičnin povezan z lastništvom, posestjo ali uporabo zavarovane hiše. Razlika med paketoma je le v tem, da je paket „osebne“ odgovornosti širši in velja tudi za tiste odgovornosti, ki niso povezane z zavarovano nepremičnino. Z gramatikalno razlago teh določil povprečen zavarovalec ta določila razume tako, da je s paketom odgovornosti iz posesti in lastništva nepremičnin zavarovana vsaka škoda, ki je posledica kakršnihkoli njegovih protipravnih ali nedopustnih škodnih ravnanj ali opustitev v zvezi z nepremičnino, torej ne le škoda zaradi padca snega, ker je opustil namestiti snegobrane, ali škoda zaradi padca opeke, ker je opustil vzdrževanje strešne kritine, ampak tudi škoda zaradi opustitve vseh drugih dolžnosti, ki jih kot posestnik ali lastnik hiše ima, to pa je tudi opustitev dolžnosti očistiti tla steklenih koškov po razbitju kozarca, da bodo tla varna za uporabo. Neustrezna in nevarna lastnost nepremičnine so bili v obravnavanem primeru ne le nepospravljeni koščki stekla na tleh kurilnice, ampak tudi hiba centralne peči (kot pritikline in s tem sestavine nepremičnine), ki je zakuhala in z izpuhi pare navlažila talno oblogo v kurilnici in s tem še povečala že itak obstoječo spolzkost talne obloge, ki jo je ugotovilo tudi sodišče samo z neposredno zaznavo in preizkusom ob ogledu kraja nezgode. Nezgoda je bila posledica spleta več vzrokov, za vse pa odškodninsko odgovarja zavarovanka, ker je bila lastnica, uporabnica in posestnica stanovanjske hiše. Če ne bi imela izjemno drsne talne obloge in dotrajane okvarjene centralne peči, katere izpuhi pare so spolzkost tal še povečali, tožnikovega padca ne bi bilo in se ob padcu tudi ne bi z roko nasadil na nepospravljene koščke stekla. Neustrezna in nevarna lastnost hiše so tudi na podnu ležeči koščki stekla, ki jih je tam pustila sama lastnica in posestnica nepremičnine. Razlogi v izpodbijani sodbi so po vsem povedanem nejasni in arbitrarni in sami s seboj v nasprotju, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Dejanske ugotovitve sodišča o okoliščinah in vzrokih nastanka nezgode in tožnikove škode so v nasprotju z zaključkom sodišča, da ugotovljeno dejansko stanje ne predstavlja dejanskega stanu iz 5. člena Posebnih pogojev ter je posledično tudi izrek sodbe v nasprotju z razlogi o ugotovljenem dejanskem stanju. Ni nepomembno, da je tožnik škodo v obravnavanem primeru utrpel, ko je reševal nevarno situacijo in odvračal od zavarovankine nepremičnine škodno nevarnost, ki je pretila nepremičnini. Tožnik je upravičen škodo zahtevati tudi na podlagi 3. odst. 138. člena OZ. Tudi zato gre za odgovornost zavarovanke iz lastništva nepremičnine.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih jasni, med seboj niso v nasprotju, prav tako pa izrek sodbe ne nasprotuje razlogom sodbe. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je glede nastanka škodnega dogodka ugotovilo, da je tožnik 24.12.2016 prišel na obisk k sestri A. A. (zavarovanki tožene stranke). Slednja je odšla v kurilnico in naenkrat zakričala. Ko je prišel k njej v kurilnico, je videl, da je v kurilnici zakajeno, kar je povzročila para, ki je izstopala iz varnostnega ventila na sistemu centralnega ogrevanja. Med tem, ko je vstopil v kurilnico, je na spolzkih tleh padel, ko pa se je pri padcu poskušal pridržati z rokami, se je ob stiku rok s tlemi poškodoval na sredincu desne roke. Poškodovalo ga je razbito steklo, ki je ležalo na tleh v kurilnici. Tistega dne dopoldne je namreč zavarovanka tožene stranke razbila kozarec za vlaganje v kurilnici, večje kose stekla je pospravila, nekaj manjših koščkov pa je pozabila pospraviti po tleh. Sestra tožnika je kot lastnica hiše imela sklenjeno zavarovanje odgovornosti po zavarovalni polici za VIP premoženjska zavarovanja št. ... Tožena stranka je ugovarjala, da ni podano zavarovalno kritje, ker je imela zavarovanka sklenjeno zavarovanje samo za odgovornost iz posesti in lastništva nepremičnin, ne pa tudi za osebno odgovornost. Sodišče prve stopnje je temu ugovoru ugodilo in tožbeni zahtevek tožnika že iz tega razloga zavrnilo.

7. Posebni pogoji za zavarovanje MOJ DOM Odgovornost (MojDom - odg - 11) v 5. členu, katerega naslov se glasi „III. Odgovornost iz posesti in lastništva nepremičnin, Zavarovane nevarnosti“, določajo, da zavarovalnica v obsegu teh pogojev jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče) in zanje zavarovanec odgovarja na podlagi zakona kot lastnik, uporabnik ali najemnik zavarovane stanovanjske ali počitniške hiše in pomožnih objektov ter dvorišča in vrta ob njih oziroma etažne lastnine ali kmečkega gospodarstva.

8. Med pravdnima strankama ni bilo sporno določilo v delu, ki določa, da mora iti za nenaden in presenetljiv dogodek (nesrečo). Sporno pa je bilo določilo 5. člena Posebnih pogojev v njegovem drugem delu. Tožena stranka je menila, da so z zavarovanjem kriti le škodni dogodki, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so vzročno povezane s protipravnimi opustitvami zavarovanca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino kot njen lastnik. Iz zgoraj povzete določbe Posebnih pogojev je z jezikovno razlago besedila mogoče razbrati, da mora biti škodni dogodek povezan s stanjem nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine. Drugače kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče meni, da je podano zavarovalno kritje po Posebnih pogojih tožene stranke, saj gre za nejasno (večpomensko) določilo, ki ga je treba razlagati v korist druge, šibkejše stranke, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini (83. člen OZ). Ni namreč mogoče izključiti tudi razlage, za katero se zavzema tožnik oziroma se njegova razlaga ob upoštevanju vseh jezikovnih elementov še vedno giblje v dopustnem okviru oziroma za njeno izključitev ni zadostne opore. Nastanek škodnega dogodka je bil povezan s stanjem nepremičnine (neustrezno delovanje peči, ki je del nepremičnine, že sama po sebi spolzka tla, katerih spolzkost je bila še dodatno povečana zaradi uhajajoče pare iz peči), saj je zaradi tega stanja tožnik padel po tleh. Stanje nepremičnine, za katerega lahko na podlagi zakona odgovarja tudi zavarovanka toženke kot njena lastnica in uporabnica, je bilo tako nedvomno vzrok nastalemu škodnemu dogodku. Dejstvo, da so bila tla v tistem trenutku tudi onesnažena z drobci stekla, pa se prav tako nanaša na stanje nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, saj je on tisti, ki je dolžan nepremičnino vzdrževati v stanju, ki je varno tudi za obiskovalce. Ker torej zaradi nejasne določbe ni mogoče izključiti razlage, kot jo ponuja tožnik, je potrebno zaključiti, da je zavarovalno kritje podano.

9. Sodišče prve stopnje je tako pri razlagi Posebnih pogojev zmotno uporabilo materialno pravo in je bilo zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 1. odst. 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče ni smelo samo dopolniti postopka, saj bi s tem, ko bi prvič ugotavljalo pravno relevantna dejstva, pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali poleg zavarovalnega kritja obstojijo tudi vsi elementi odškodninske obveznosti zavarovanke tožene stranke (v primeru ugotovljenega temelja obveznosti pa tudi vsa dejstva, od katerih je odvisna višina odškodnine), ter v povezavi s tem obravnavati vse pravno relevantne ugovore tožene stranke (ugovor deljene odgovornosti oziroma soprispevka oškodovanca, ugovor glede mehanizma nastanka poškodbe tožnika in višine zavarovalne vsote itd.).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami