9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 5826/2004 z dne 24. 2. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Ljubljana št. P-31592/03, P-31587/03 z dne 3. 6. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. Ut-I 116/05 z dne 11. 11. 2005 se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve dveh prekrškov iz 1. točke prvega odstavka 113. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01 in nasl. – ZPCP-1). Izrečena mu je bila denarna kazen in naloženo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva v zvezi s sojenjem brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) ter napačno uporabo prava. Navaja, naj v postopku ne bi bil poučen o dolžnosti, da sodišču sporoči spremembo naslova, ter njegovimi posledicami. Drugostopenjska odločba naj bi bila pritožniku poslana na njegov naslov po preteku absolutnega zastaralnega roka. Napačno naj bi bilo utemeljevanje Vrhovnega državnega tožilstva, da je bila drugostopenjska odločba odpravljena na pritožnikov naslov že aprila 2005. Predlaga, naj Ustavno sodišče postopek o prekršku ustavi ter odloči o stroških postopka.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Iz vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani št. P-31592/03 je razvidno, da je bil pritožnik večkrat opozorjen na dolžnost sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča (na vabilu obdolžencu dne 25. 11. 2003 in 14. 1. 2004 ter na zaslišanju dne 28. 1. 2004). V vabilu z dne 14. 1. 2004 je bil pritožnik tudi opozorjen, da če ne bo sporočil spremembe naslova oziroma bivališča, bodo uporabljeni zakoniti ukrepi za zagotovitev navzočnosti v postopku, odločba pa se bo vročila s pritrditvijo na sodno desko. Glede na navedeno niso točne navedbe pritožnika v ustavni pritožbi, da o tej dolžnosti in posledicah ni bil poučen. Drugostopenjsko sodišče je odločbo izdalo dne 24. 2. 2005 in jo v redu odpravilo dne 8. 4. 2005, torej še pred potekom absolutnega zastaralnega roka dne 25. 6. 2005. Ob upoštevanju pritožnikove dolžnosti, da sporoči spremembo bivališča, o kateri je bil poučen, sodišču ni mogoče očitati nepravilnega vročanja. Zato tudi ne gre za primer, enak primeru, o katerem je sodišče odločalo v odločbi št. Up-762/03 z dne 7. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 46/2005 in OdlUS XIV, 39), na katerega se pritožnik sklicuje. Glede na navedeno pritožnik ni utemeljil kršitve pravic iz 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

6.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva. Izpodbijani akt ni posamični akt po 50. členu ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ker je ustavna pritožba zoper tak akt nedopustna, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

7.Pritožnik priglaša tudi stroške postopka. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena, prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer