Jedro

Pri nepremičnini vknjižena prepoved odtujitve brez dovoljenja določenih oseb oziroma do vračila kredita predstavlja po 5. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK oviro za zemljiškoknjižni vpis, če predlagatelj ne predloži ustreznega odpisnega dovoljenja tistih, v čigar korist je prepoved vknjižena. Kolikor predlagatelj meni, da takšna prepoved ni ovira za vpis, ker je bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, lahko te svoje trditve uveljavlja le s tožbo napram tistim, ki mu dovoljenje za vpis neutemeljeno odrekajo.

Izrek

Pritožba predlagateljice se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba zavrnitve predloga se izbriše.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi sklep opr.št. Dn 1151/96 z dne 9.10.1996, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljice za vpis lastninske pravice pri parc.št. 210/1 k.o. G., ki naj bi ga sodišče opravilo na podlagi pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja z dne 25.5.1995. Zavrnitev predloga je bila po uradni dolžnosti zaznamovana v zemljiški knjigi. Sodišče je ugotovilo, da je pri navedeni nepremičnini vknjižena prepoved odtujitve v korist poimensko določenih oseb in v korist kreditodajalcev.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki poudarja, da prepoved, ki je vpisana pri parc. št. 210/1 k.o. G., za obravnavani primer ne more veljati. Pritožnica je namreč sklenila z zemljiškoknjižnim lastnikom, ki je njen zakonec, pogodbo o razdelitvi premoženja, ker sta tekon trajanja zakonske zveze s skupnimi sredstvi zgradila na parceli, ki jo je dobil njen zakonec v dar, stanovanjsko hišo. Gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze s skupnim delom in s skupnimi sredstvi in je torej predlagateljica postopka na nepremičnini pridobila lastninsko pravico na originaren način.

Vknjiženo prepoved odtujitve nepremičnine bi bilo mogoče upoštevati le v primeru dejanske odtujitve nepremičnine tretji osebi. Ker torej v obravnavanem primeru ne gre za odtujitev premoženja, temveč le za priznanje lastninske pravice na premoženju, ki je že po samem zakonu priznano kot skupno in pridobljeno na originaren način, predlagateljica pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in vknjižbo dovoli.

Pritožba ni utemeljena.

Formalne predpostavke za vpis v zemljiško knjigo so določene v 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.list SR št. 33/95). Po 5. tč.

navedenega člena sodišče dovoli vpis le, če iz vpisov v zemljški knjigi ne izhaja ovira za vpis. V obravnavanem primeru pa je pri nepremičninah, pri katerih zahteva predlagateljica vpis lastninske pravice, vknjižena prepoved odtujitve brez dovoljenja poimensko določenih oseb oziroma do vračila kredita. Navedena prepoved pomeni omejitev pravice in zato nedvomno predstavlja oviro za nadaljnje zemljiškoknjižne vpise, v kolikor ni predloženo ustrezno odpisno dovoljenje tistega, v čigar korist je prepoved vknjižena.

Zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi formalni postopek, ne more presojati, kot to zmotno meni pritožiteljica, ali gre v obravnavanem primeru za neutemeljeno odrekanje odpisnega dovoljenja tistih, v čigar korist je prepoved vknjižena. V kolikor predlagateljica meni, da ji dovoljenje za vpis odrekajo neutemeljeno, ker je pridobila lastninsko pravico na originaren način in da zato ne gre za takšno odtujitev, na katero imajo lahko oni kakršenkoli vpliv, lahko te svoje trditve uveljavlja le s tožbo napram tistim, ki ji dovoljenje za vpis neutemeljno odrekajo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo predlagateljice kot neutemeljno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga (2. tč. 95. čl. ZZK).