Jedro

Ker tožnica z ugovorom v zvezi z ocenjevanjem po 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja), ne more uspeti, saj ni vložila tožbe na konkretnost postopka,so posledično tudi njeni ugovori v zvezi z ocenjevanjem po 3. merilu (Inovativnost) pravno nepomembni. Četudi bi tožnica zatrjevano uspela dokazati, to namreč ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev sodišča, torej da bi sodišče odločitev toženca, da se vloga tožnice na Javni razpis ne odobri, presodila kot nezakonito ter da bi izpodbijani sklep toženca odpravila.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom toženec ni odobril vloge tožnice za dodelitev sredstev, ki jo je ta vložila v okviru prijave na Javni razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2019 (P2 2019; Uradni listu RS, št. 14/19; v nadaljevanju tudi Javni razpis). Iz obrazložitve izhaja, da je bila vloga ocenjena na podlagi petih meril. Pri 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2019) je lahko podjetje doseglo največ 35 točk, pri čemer je organizator pred-selekcijskega postopka za vsa sodelujoča start up podjetja, ki so bila v starostnem razredu, kot ga je opredelil toženec (tj. podjetja, registrirana od 1. 1. 2018 do 15. 3. 2019), temu posredoval poročilo s številom doseženih točk. Način ocenjevanja v fazi pred-selekcije je opredeljen na spletni strani www.startup.si. Tožnica je pri tem merilu dosegla 13 točk. V prilogi izpodbijanega sklepa je obrazložen postopek ocenjevanja, ki opredeljuje proces ocenjevanja, kriterije ocenjevanja, metodologijo razdelitev podjetij v skupine ter metodologijo izbire in dodeljevanja komisije v posamezne skupine ter možnost pritožbe na korektnost postopka. Priložen je skupni ocenjevalni list skupine 4, kjer so razvidne skupne ocene posameznih ocenjevalcev in njihovi podpisi, ter individualni ocenjevalni listi posameznih ocenjevalcev, kjer so razvidne ocene posameznih ocenjevalcev po ocenjevalnih kriterijih. Priložen je tudi Končni seznam pridobljenih točk v procesu predselekcije Start:up Slovenija za P2 za 2019. Pri 2. merilu (Višina osnovnega kapitala na dan 31. 3. 2019) je tožnica prejela vseh možnih 20 točk, ker je na dan 31. 3. 2019 izkazovala 23.500 EUR osnovnega kapitala in to dokazovala z ustreznimi dokazili. Pri 3. merilu (Inovativnost) je bilo zlasti pomembno, ali gre za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki so predvsem rezultat lastnega razvoja. Vlagatelj lahko prejme 0, 10 ali 20 točk. Oceno 20 točk prejme v primeru, če gre za uvajanje novih inovativnih izdelkov ali storitev, ki so predvsem rezultat lastnega razvoja (razen storitev prenosa znanj iz institucij znanja). Iz vloge tožnice izhaja, da gre za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki bodo delno rezultat lastnega razvoja. Tožnica ponuja burger omako, ki je v celoti naravna in brez dodatkov. Komisija je ugotovila, da gre za produkt, ki je na trgu že znan. Raznorazne hamburger omake že obstajajo - tudi naravne. Na podlagi izvedene analize stanja ponudnikov hamburger omak na spletu (vnesena besedila v spletni brskalnik) je komisija ugotovila, da je na trgu že veliko ponudnikov najrazličnejših omak, tudi naravnih omak brez aditivov. Gre praktično že za nasičen trg, trendi ponudbe se večajo, ne glede na to, ali gre za lokalni ali globalni trg. Tožnica bo proizvajala naravno omako, ki se od obstoječih razlikuje zgolj po sestavinah in načinu priprave, nikakor pa ne gre za nov inovativen produkt na trgu. Glede na to je tožnica pri tem merilu dobila 10 točk. Pri 4. merilu (Strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja) je bila tožnica ocenjena z 8 od 10 točk, ker je za pretežni trg podjetja predvidela širši evropski trg, ostali trgi (na svetovni ravni) pa niso ustrezno predstavljeni v sklopu opisa segmentov kupcev in kanalov. Pri 5. merilu (Reference in zaposlenost lastnikov v podjetju) je tožnica dobila 12 od možnih 15 točk, saj je ob oddaji vloge v podjetju redno za polni delovni čas zaposlen en lastnik z najmanj 25% lastniškim deležem, ki ima ustrezne reference/znanja s področja razvoja prijavljenega projekta. Tako je tožnica skupaj zbrala 63 od 100 možnih točk. Prag števila točk v sklopu skupine podjetij iz kohezijske regije vzhodna Slovenija, kamor sodi tožnica, ki jim je odobrena subvencija, je bilo 81 ali več točk, zato tožnici dodelitev sredstev ni bila odobrena.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženec ponovno ni zadostil minimalnemu standardu razumne odločitve, predvsem glede kategorije inovativnosti in točkovanja Demo dneva. Točkovanje ni jasno, saj ni zaslediti, po kakšnih merilih se dodeljuje število točk. Omake, na katere se sklicuje toženec, se po sestavinah in kalorični vrednosti bistveno razlikujejo od njene burger omake. Omak "A." v času njene kandidature ni bilo na trgu, ampak sta šli v prodajo šele tekom leta 2019. Primerjave z veganskimi zadevami niso upoštevne, ker pri njeni omaki sploh ne gre za veganski tip hrane. V zvezi z ocenjevanjem Demo dneva tožeča stranka navaja, da ni jasno, zakaj ji je bilo pri tem merilu podeljeno neobičajno mizerno število točk. Iz liste ocenjevalcev so razvidne enormne razlike v ocenah po posameznih segmentih, kar je zelo neobičajno. Meni, da toženec napačno uporablja termin inovacija, saj inovacija ni burger omaka kot vrsta produkta, ampak način priprave in njena sestava. Ostale omake na trgu po okusu niso podobne njeni omaki. V nadaljevanju tožnica navaja še, da je v letu 2018 s podjetjem B., d. o. o. uspela z omako za burger in dobila odobrenih 55.000 EUR nepovratnih sredstev, ki pa jih je morala vrniti, ker je toženec na podlagi naknadnega nadzora ugotovil, da ima B., d. o. o. na določen presečni dan davčni dolg v višini 230 EUR. Zaradi tega je morala navedeno podjetje zapreti. Glede na to sodišču primarno predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3.V dopolnitvi tožbe dodatno pojasnjuje svoja stališča in podaja navedbe v zvezi z vračanjem sredstev v primeru podjetja B., d. o. o.

4.Toženec v odgovoru na tožbo najava, da se v ponovnem postopku ne izvaja predselekcijskega postopka in da tožnica do izdaje izpodbijanega sklepa ni vložila pritožbe na korektnost postopka ocenjevanja v okviru predselekcije, ki bi bila osnova za preveritev korektnosti izpeljave postopka predselekcije. Zato so prejete točke pri prvem merilu ostale nespremenjene. Meni, da so v izpodbijanem sklepu navedeni jasni kriteriji, podeljene točke, obrazložena je njihova utemeljitev. Predlaga zavrnitev tožbe in naložitev plačila stroškov postopka tožnici.

5.Tožnica v naknadni vlogi z dne 26. 5. 2021 dodatno pojasnjuje svoja naziranja.

Odločanje po sodnici posameznici

6.Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je v zadevi odločala sodnica posameznica. Zakonita zastopnica tožnice na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 12. 10. 2023 sestavi sodišča ni ugovarjala, enako tudi ne toženec do izdaje te sodbe.

Glavna obravnava

7.Sodišče je 12. 10. 2023 opravilo javno glavno obravnavo, ki se jo je udeležila zakonita zastopnica - direktorica tožnice C. C., toženec pa kljub pravilnemu vabljenju ne. Toženec je 11. 10. 2023 po elektronski pošti sporočil sodišču, da se razpisane glavne obravnave ne more udeležiti zaradi bolezni.

Dokazni sklep

8.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v naslednje listine, katerih vpogled je predlagala tožnica, in sicer v: izpodbijani sklep z dne 3. 11. 2020 - priloga A3, listine priloge A6, tj. sklop listin z naslovom Postopek ocenjevanja projektov v fazi pred-selekcije za produkt P2 2019, ocenjevalne liste pred-selekcije P2, Javni poziv zainteresiranim kandidatom, da kandidirajo za ocenjevalca z dne 21. 3. 2019, seznam ocenjevalcev, skupni ocenjevalni list skupine 4 - P2, ocenjevalne liste posameznih ocenjevalcev, seznam udeležencev Demo dneva 16. oziroma 17. aprila 2019 po številu doseženih točk.

9.Sodišče je izvedlo tudi dokaze, predlagane s strani toženca, in sicer je vpogledalo v listine, ki so obsežene v upravnih spisih: Razpisno dokumentacijo, kopijo celotne vloge tožeče stranke št. VSI19/00013 in dokumentacijo organizatorja postopka pred-selekcije Start:up Slovenija 2019.

10.Sodišče je iz razloga nerelevantnosti, kot obrazloženo v nadaljevanju, zavrnilo naslednje dokazne predloge tožnice, in sicer: zaslišanje priče D. D.; zaslišanje C. C.; zaslišanje priče E. E.; vpogled v spletno stran A. o času nastanka teh omak; vpogled v sestavine in kalorično vrednost omak, ki jih izpostavlja toženec.

11.Sodišče je kot nerelevantne za odločitev zavrnilo tudi dokazne predloge tožnice za vpogled v obvestilo toženca o odstopu (za B., d. o. o.) z dne 29. 6. 2018 (priloga A1) in odgovor tožnice na ta dopis z dne 12. 7. 2018 (priloga A1), v sodbo I U 1167/2019 (priloga A5), sklep za podjetje B., d. o. o. (priloga A2) in sklep Javnega sklada RS za podjetništvo št. SI19/00013 z dne 11. 6. 2019 (priloga A4), vse dokazne predloge, podane že v prvem postopku, ko je tožnica izpodbijala sklep toženca z dne 11. 6. 2019 ter tožbo tožnice v upravnem sporu I U 1146/2019 in vse tam podane navedbe in dokazne predloge, ker se vsi navedeni dokazi ne nanašajo na predmet tega upravnega spora, temveč na druge (predhodne) postopke oziroma na drugo pravno osebo (tj. podjetje B., d. o. o.).

K točki I. izreka

12.Tožba ni utemeljena.

13.V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženca, sprejeta v ponovnem postopku po sodbi tega sodišča I U 1167/2019-9 z dne 22. 9. 2020, da se vloga tožnice za pridobitev sredstev, vložena na Javni razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2019, ne odobri. Tožnica ugovarja kot nepravilnima ocenitvi vloge po 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu, ki jo je izvedel organizator pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2019), ter dodelitvi točk po 3. merilu (Inovativnost).

14.Pri 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2019) je tožnica prejela 13 točk od možnih 35 točk. V zvezi s tem navaja, da ni jasno, zakaj ji je bilo pri tem merilu podeljeno neobičajno nizko število točk. Iz liste ocenjevalcev so razvidne enormne razlike v ocenah po posameznih segmentih, kar je po njenem mnenju zelo neobičajno.

15.Glede ocenjevanja v okviru 1. merila sodišče ugotavlja najprej, da iz dokumentacije upravnega spisa in priloge A6, ki jo je k tožbi priložila tožnica (Postopek ocenjevanja projektov v fazi pred-selekcije za produkt P2 2019), izhaja, da je bila v zvezi s predmetnim Javnim razpisom za primer, če je določeno startup podjetje dvomilo v korektnost izvedenega postopka ocenjevanja v fazi pred-selekcije, vezanega na produkt P2 v okviru pred-selekcije Start:up Slovenija, predvidena možnost pritožbe na Slovenski podjetniški sklad (toženca) glede korektnosti postopka ocenjevanja. V dokumentaciji je bilo navedeno še, da toženec v okviru nadzora nad ustreznostjo postopka v fazi predselekcije preveri utemeljenost pritožbe in presodi o nadaljnjih korakih.

16.Glede na to je za odločitev v zadevi primarno relevantno, ali je tožnica pri tožencu vložila pritožbo na korektnost postopka ocenjevanja v fazi pred-selekcije v okviru predselekcije Start:up Slovenija, kot to predvideva dokumentacija, vezana na predmetni Javni razpis.

17.Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da tožnica do izdaje izpodbijanega sklepa pritožbe na korektnost postopka ocenjevanja v okviru predselekcije Start:up Slovenija ni vložila. Zakonita zastopnica tožnice je na naroku to tudi potrdila, namreč da omenjene pritožbe glede korektnosti postopka ocenjevanja predstavitve na Demo dnevu tožnica ni vložila. Pri tem pa ni znala smiselno pojasniti, zakaj pritožbe tožnica ni vložila, čeprav "so se na Demo dnevu dogajale sporne stvari", kot je navajala. Ni znala odgovoriti niti na vprašanje, ali je tožnica vedela za možnost podaje pritožbe. Predlagala je, da bi v nadaljevanju postopka tožnico kot pooblaščenec zastopal E. E., ki je tudi sodeloval pri pripravi vloge na javni razpis. Pojasnjeno ji je bilo, da bi to pomenilo podaljšanje postopka zaradi preložitve naroka in da za to na strani tožnice ne obstajajo nekrivdni razlogi. Namreč glede na odgovor toženca je bilo jasno, da je vprašanje vložitve pritožbe na korektnost postopka ocenjevanja predstavitve na Demo dnevu relevantna okoliščina, glede na razpisan narok pa je bilo tudi jasno, da bo zaradi odločitve o tožbi njegov predmet razjasnjevanje relevantnih dejstev. Kar pomeni, da bi zastopnik tožnice mogel biti pripravljen na izrekanje na naroku o relevantnih vprašanjih ter da to za tožnico ni moglo predstavljati presenečenja. Poleg tega ni šlo za predlog, da bi tožnica pooblastila za zastopanje kvalificiranega pooblaščenca, pač pa enega od sodelujočih pri pripravi vloge na Javni razpis, ki bi glede na to lahko nastopal le v vlogi priče.

18.Ker tožnica pritožbe na korektnost postopka ocenjevanja predstavitve na Demo dnevu ni vložila, kar ni sporno, in tudi ni niti zatrjevala, da za možnost vložitve pritožbe ni vedela, to pomeni, da v okviru upravnega spora ni mogoče več poseči v podeljeno število točk po 1. merilu, saj ni dopustno šele v okviru upravnega spora prvič uveljavljati nepravilnosti v zvezi z ocenjevanjem predstavitve na Demo dnevu. Razpisna dokumentacija je po navedenem predvidevala takojšnje reševanje spornih vprašanj glede ocenjevanja predstavljenih produktov, kar je toženec tudi utemeljeval v odgovoru na tožbo, da ponovitev predstavitev na Demo dnevu, izvedenem v aprilu 2019, in njihova ponovna ocenitev ni mogoča.

19.V zvezi z vprašanjem, ali so sodelujoči na Javnem razpisu bili seznanjeni z možnostjo vložitve pritožbe na korektnost postopka ocenjevanja, sodišče ugotavlja, da je bilo v Javnem razpisu navedeno, da je način ocenjevanja v fazi pred-selekcije opredeljen na spletni strani www.startup.si. Zainteresirane osebe so imele v zvezi s predmetnim Javnim razpisom tudi možnost pridobitve dodatnih informacij (točka 24. Javnega razpisa - Dodatne informacije). Možnost pritožbe na korektnost ocenjevanja v fazi pred-selekcije pa je jasno in določno navedena tudi v listinah, ki jih je k tožbi priložila sama tožnica (priloga A6).

20.Ob povedanem je izvedba dokazov po predlogih tožnice z zaslišanjem C. C. (ki naj bi izpovedala, kaj se je dogajalo na Demo dnevu) in priče D. D. (ta naj bi izpovedal glede šikaniranja posameznih ocenjevalcev in člana komisije, ki ni vedel, za kakšen produkt gre; izpovedal naj bi o tem, da je neposredno pred predstavitvijo na Demo dnevu član komisije zaničevalno komentiral produkt tožnice, kar je negativno vplivalo na samozavestno predstavitev produkta pred komisijo s strani direktorice C. C.) za odločitev v tej zadevi pravno nerelevantna, saj dejstva, ki naj bi se z njima dokazovala, glede na to, da tožnica predhodno ni vložila pritožbe glede korektnosti postopka ocenjevanja v fazi pred-selekcije, kot je bilo to predvideno v dokumentaciji Javnega razpisa, za odločitev v zadevi niso pravno pomembna. Vprašanj zatrjevane nepravilne in neobrazložene ocene predstavitve na Demo dnevu v okviru 1. merila, kot povedano, ni mogoče prvič obravnavati v upravnem sporu. Glede na povedano je nerelevanten, hkrati pa tudi neprimeren predlagani dokaz za zaslišanje priče E. E., saj je zakonita zastopnica tožnice na naroku sama pojasnila, da se slednji sporne predstavitve na Demo dnevu v letu 2019 sploh ni udeležil, kar pomeni, da v zvezi s to predstavitvijo, ki se je ocenjevala v okviru 1. merila, niti ne bi mogel ničesar izpovedati.

21.Ker torej glede na obrazloženo tožnica z ugovorom v zvezi z ocenjevanjem po 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2019) ne more uspeti, so posledično tudi njeni ugovori v zvezi z ocenjevanjem po 3. merilu (Inovativnost) pravno nepomembni. Prag števila točk v sklopu skupine podjetij iz kohezijske regije vzhodna Slovenija, kamor sodi tudi tožnica, ki jim je bila po predmetnem Javnem razpisu odobrena subvencija, je znašal namreč 81 točk ali več. Tožnica je skupaj zbrala 63 točk (od 100 možnih). Po 3. merilu je tožnica prejela 10 točk od možnih 20 točk. To pomeni, da četudi bi tožnica v okviru 3. merila dobila še dodatnih 10 točk, kljub temu ne bi dosegla praga števila točk, ki je bil določen za pridobitev sredstev po predmetnem Javnem razpisu, to je 81 točk ali več, saj bi lahko skupaj zbrala le 73 točk. Iz tega razloga so dokazni predlogi tožnice za vpogled v spletno stran "A." o času nastanka teh omak in za vpogled v sestavine in kalorično vrednost omak, ki jih izpostavlja toženec (glede trditev o primerljivosti produkta in zasičenosti trga), pravno nerelevantni in nepotrebni za odločitev v tej zadevi. S temi dokaznimi predlogi namreč želi tožnica dokazovati nepravilnosti pri ocenjevanju po 3. merilu (Inovativnost), kar pa po povedanem na odločitev sodišča v tej zadevi ne more vplivati. Četudi bi sodišče predlagane dokaze izvedlo in bi tožnica zatrjevano uspela dokazati, to namreč ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev sodišča, torej da bi sodišče odločitev toženca, da se vloga tožnice na Javni razpis ne odobri, presodila kot nezakonito ter da bi izpodbijani sklep toženca odpravila.

22.Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da je tožba neutemeljena, ugotovilo pa tudi ni razlogov, da se izpodbijani sklep izreče za ničnega, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka

23.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče med drugim tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1V ponovnem upravnem postopku namreč tožnica ne bi mogla zbrati 81 točk ali več, pač pa največ 73 točk.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o javnih financah (1999) - ZJF - člen 1 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 63, 63/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.