Jedro

O stroških izvršilnega postopka in postopka za zavarovanje terjatev ni mogoče odločiti samo po uspehu v postopku. Treba je namreč po eni strani upoštevati, ali so bili stroški, ki jih je imel upnik, za izvršbo (začasno odredbo) potrebni, po drugi strani pa, ali je upnik dolžniku kakšne stroške povzročil neutemeljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o stroških postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ker je bil le-ta med postopkom v celoti vnovčen. Upniku je na podlagi določbe 154. čl. ZPP naložilo, da mora dolžniku povrniti stroške postopka za izdajo začasne odredbe v višini 7.489,00 SIT.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predlog za začasno odredbo vložil utemeljeno, zato je odločitev o stroških postopka napačna. Sodišče bi moralo ugotoviti utemeljenost njegovega predloga in glede na to o stroških pravilno odločiti. Predlaga spremembo napadenega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o stroških postopka za izdajo predloga za začasno odredbo odločilo s smiselno uporabo določbe 154. čl. ZPP glede na uspeh strank v postopku. Vendar pa je spregledalo, da se določbe ZPP v postopku izvršbe in zavarovanje smiselno uporabljajo samo, če ZIP o določenem vprašanje nima posebnih določb (14. čl. v zvezi z 244. čl. ZIP). O pravni podlagi za odločitev o stroških postopka pa ima ZIP posebne določbe v 32. členu. V 5. odst. te zakonske določbe je predpisano, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V 6. odst. pa je določeno, da mora upnik povrniti dolžniku tiste stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Glede na te določbe torej o stroških izvršilnega postopka in postopka za zavarovanje terjatev ni mogoče odločiti samo po uspehu v postopku. Treba je namreč po eni strani upoštevati, ali so bili stroški, ki jih je imel upnik, za izvršbo (začasno odredbo) potrebni, po drugi strani pa, ali je upnik dolžniku kakšne stroške povzročil neutemeljeno. V obravnavanem primeru to pomeni, da je treba ugotoviti, ali in kateri upnikovi stroški so bili glede na utemeljenost ali neutemeljenost predloga za začasno odredbo potrebni, kateri pa so tisti stroški, ki jih je upnik dolžniku morebiti neutemeljeno povzročil. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi določbe 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP upnikovi pritožbi ugodilo, napadeni sklep o stroških razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).