Jedro

V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Predlagatelj sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v postopku denacionalizacije na podlagi 5. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) s sklepom z dne 16. 4. 2007 v delu, ki je pomemben za revizijo, odločilo, da je podan pravni temelj za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin parcel št. 438/3, 438/4 in 438/5 vse k.o. ... Zavrnilo je predlagateljev predlog za oživitev služnostne pravice na delu objekta parc. št. 103/3 k.o. ... za dobo 99 let na podlagi kupne pogodbe z dne 14. 11. 1946 in služnosti realnega bremena ter služnostne pravice uporabe po pogodbi z dne 12. 10. 1951. Sicer je odločilo še o vrnitvi v last in posest določenih nepremičnin in o upravičenosti do odškodnine za parcelo št. 438/4 k.o. ... Ker ni bilo nobene pritožbe, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je vmesni in delni sklep postal pravnomočen 10. 5. 2007. 2. Dne 23. 2. 1993 je B. B. priglasila stransko intervencijo na strani nasprotnih udeležencev za parcelo št. 103/3 k.o. ... Prvostopenjsko sodišče ji vmesnega in delnega sklepa ni vročilo.

3. Dne 28. 9. 2007 sta A. P. in U. P. vložila predlog za priznanje statusa udeležencev, dne 4. 12. 2007 pa je J. B. sodišču priglasil svojo udeležbo na strani nasprotnih udeležencev za nepremičnini parc. št. 438/3 in 103/3 k.o. ... Navedel je, da ima kot dedič po pokojni denacionalizacijski upravičenki B. B. pravni interes, da se kot stranka udeleži postopka. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 2. 2008 vsem navedenim dopustilo udeležbo v postopku. Dne 13. 3. 2008 je udeležencu J. B. vročilo vmesni in delni sklep ter popravni sklep.

4. Zoper vmesni in delni sklep je udeleženec J. B. vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje z revizijsko izpodbijanim sklepom zavrglo. Presodilo je, da je pritožba prepozna, ker ni bila vložena v roku, ki je veljal za stranko, kateri se je kot udeleženec oziroma intervenient pridružil. V delu, kolikor J. B. nastopa v vlogi pravnega naslednika pok. B. B., ki je priglasila udeležbo samo za parc. št. 103/3 k.o. ..., pa nima pravnega interesa za pritožbo, ker je bil predlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na to parcelo, zavrnjen.

5. Udeleženec J. B. je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo, v kateri uveljavlja „vse revizijske razloge“ in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. V reviziji navaja, da je zmotna predpostavka drugostopenjskega sodišča, da je pok. E. B. uveljavila stransko intervencijo samo glede parcele št. 103/3 k.o. ... Ta parcela je bila po podržavljenju razdeljena še na zemljišče parc. št. 438/3 k.o. ..., nato pa je prišlo do ponovne geodetske odmere nepremičnine in preštevilčenja, tako da je bila nepremičnina s prvotno parc. št. 103/3 razdružena v parcele št. 103/3, 103/7 in 103/8 k.o. ... Zato je zmotna presoja o neobstoju pravnega interesa za stransko intervencijo v tej zadevi. Nezakonito je tudi zavrženje pritožbe, ker naj bi bila vložena prepozno. Upoštevati je treba dejansko vročitev prvostopenjskega sklepa pri tožniku. Pritožba je bila vložena znotraj danega 15-dnevnega roka. Med postopkom stranski intervenientki B. B. nezakonito niso bile vročene sodne odločbe in je bil pritožnik primoran ponovno priglasiti udeležbo v postopku. Z nezakonitimi ravnanji sodišče pritožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni zagotovilo možnosti obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja kršitev temeljnih ustavnih pravic in svoboščin.

6. V odgovoru na revizijo je predlagatelj poudaril nedopustnost novih revizijskih navedb, neizkazanost pravnega interesa in neutemeljenost revizije udeleženca J. B. 7. Revizija ni utemeljena.

8. Po 56. členu ZDen je sodni denacionalizacijski postopek nepravdni postopek. Po prvem odstavku 60. člena ZDen je stranka v postopku za denacionalizacijo tudi pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Podrobneje je to urejeno v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP), ki v 19. členu določa, da je udeleženec poleg predlagatelja in nasprotnega udeleženca tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Taka oseba mora v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZNP na naroku ali s pisno vlogo prijaviti udeležbo. To je storil dne 4. 12. 2007 J. B., ki je priglasil svojo udeležbo glede parcel št. 438/3 in 103/3 k.o. B.. Že pred tem je svojo stransko intervencijo v zvezi s parcelo št. 103/3 k.o. B. dne 23. 2. 1993 priglasila njegova pravna prednica B. B..

9. J. B. je svojo udeležbo v tem postopku prijavil po izdaji in po pravnomočnosti vmesnega ter delnega sklepa o denacionalizaciji. Izposloval je vročitev navedenega sklepa ter vložil pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrglo. Revizijsko sodišče ugotavlja pravilnost take odločitve in zmotnost revidentovega stališča, da bi bilo treba za dovoljenost pritožbe upoštevati, da je bila vložena v 15 dnevnem roku od vročitve prvostopenjskega sklepa. Po 30. členu ZNP udeleženci sicer lahko vlagajo pravna sredstva, tudi če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, vendar velja zanje določba drugega odstavka 30. člena ZNP, da mora udeleženec, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Tako se pokaže kot pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da bi udeleženec J. B. moral vložiti pritožbo v roku, ki je veljal za druge stranke tega nepravdnega postopka. Ker pa se ne predlagatelj ne nasprotni udeleženci zoper prvostopenjski sklep niso pritožili in je postal pravnomočen 10. 5. 2007, je dne 27. 3. 2008 vložena pritožba glede na 30. člen ZNP prepozna. Odločitev pritožbenega sodišča o zavrženju udeleženčeve pritožbe je zato pravilna.

10. J. B. nastopa v tem postopku tudi kot pravni naslednik pok. B. B., ki je 23. 2. 1993 priglasila stransko intervencijo na strani zavezanca. Čeprav prvostopenjsko sodišče o njenem predlogu ni izdalo nobenega sklepa je šteti, da je njeno stransko intervencijo dopustilo. Kljub opustitvam vabil na naroke in vročenja odločb prvotni stranski intervenientki B. B., ne gre za kršitev postopka, ki jo zatrjuje revizija in ki bi jo revizijsko sodišče moglo upoštevati. Pravilno je namreč stališče v izpodbijanem sklepu, da J. B. kot pravni naslednik stranske intervenientke B. B., nima pravnega interesa za pritožbo. B. B. je priglasila stransko intervencijo samo glede nepremičnine parc. št. 103/3 k.o. ... Brez pomena je revizijska trditev, da se parcela št. 103/3 k.o. B. po podržavljenju razdelila še na parcelo št. 483/3 k.o. ... in se v letu 1947 nadalje razdružila v parc. št. 103/3, 103/7 in 103/8 k.o. ... Gre za nedovoljeno revizijsko navajanje novih dejstev, predvsem pa je bistveno, da je do zatrjevanih delitev prišlo davno pred začetkom denacionalizacijskega postopka in pred priglasitvijo stranske intervencije, ki se je izrecno omejila samo na parcelo št. 103/3 k.o. ... V prvostopenjskem sklepu pa je bil predlagateljev zahtevek v zvezi s parcelo št. 103/3 k.o. ... (za oživitev služnostne pravice na delu objekta, služnosti realnega bremena in služnostne pravice uporabe) zavrnjen, tako da v zvezi s to parcelo ni bilo odločeno v škodo stranske intervenientke oziroma njenega pravnega naslednika. Presoja pritožbenega sodišča o odsotnosti pravnega interesa za pritožbo v zvezi s to parcelo je torej pravilna, kar velja posledično za odločitev o zavrženju pritožbe, kolikor se nanaša na to parcelo.

11. Ker so se revizijske trditve izkazale za neutemeljene in niso podani revizijski razlogi, je revizijsko sodišče revizijo udeleženca oziroma stranskega intervenienta J. B. zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

12. Revizijsko sodišče je ocenilo, da predlagateljevi stroški v zvezi z odgovorom na revizijo za ta postopek niso bili potrebni, zato je odločilo, da jih predlagatelj krije sam.