Jedro

Tožnik, ki vodi proti gospodarski družbi pravdo na izstop iz družbe, nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, izdan zato, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra.

Izrek

Pritožba se zavrže. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek z dnem 18.2.2000 dalje. Tožnik se je pritožil proti sklepu iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da bi izpodbijani sklep lahko imel zanj negativne učinke. Sklep je bil izdan kot posledica izbrisa tožene stranke iz sodnega registra v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPod). Glede na to, da je ZFPod začel veljati šele leta 2000, to je kar pet let po vložitvi predmetne tožbe, pritožnik meni, da ga njegove posledice ne morejo in ne bi smele prizadeti in so za morebitne obveznosti družbe odgovorni le tisti, ki so jih povzročili. Navaja še, da z izbrisom iz sodnega registra ni bil seznanjen. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, zato je ta po določilu 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nedovoljena. Pravni interes za vložitev pritožbe ima stranka, kateri je odločitev sodišča na kakršen koli način v škodo. V konkretnem primeru je odločitev prvostopenjskega sodišča za pritožnika ugodna in se ta pritožuje sebi v škodo. Tožnik je s tožbo zahteval, da sodišče izda oblikovalno sodbo, v kateri bo odločilo, da je pravno razmerje med njim kot družbenikom in toženo stranko kot družbo prenehalo. Z izbrisom tožene stranke iz sodnega registra je zahtevek tožnika proti njej postal nemogoč. V tem primeru bi bila poleg prekinitve postopka možna le še ustavitev postopka, ki pa je za tožnika manj ugodna. Pritožnik ima tako še vedno možnost postopek nadaljevati proti ostalim družbenikom. Te možnosti pa ne bi imel, če bi pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in napadeni sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bi v novem odločanju izdalo sklep o ustavitvi postopka. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo pritožbo kot nedovoljeno. Odločitev o stroških temelji na določilu 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP. Ker pritožnik z vloženim pravnim sredstvom ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške.