Jedro

Po ustaljeni sodni praksi se ob sklicevanju sodišča na razloge tožene stranke šteje, da je sodba obrazložena z istimi razlogi, kot jih navaja tožena stranka, če sodišče sledi odločitvi tožene stranke in to izrecno napiše v sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 - sklep US) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil, UPB-2, Uradni list RS, št. 51/2006 in nadaljnji) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.8.2007, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi določbe 3. alinee 1. odstavka 27. člena ZAzil v zvezi z 2., 4. in 5. alineo 36. člena ZAzil za čas do prenehanja razlogov oziroma do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdalj za tri mesece, in sicer za čas od 18.8.2007 do 18.11.2007, omejila gibanje na prostore Azilnega doma, saj je menila, da je tožnik lažno predstavil razloge, na katere se sklicuje v svoji prošnji za azil, da je prikril že večkratno vložitev prošnje za azil ter da želi tudi odložiti prisilno odstranitev iz Slovenije.

Sodišče prve stopnje je opravilo glavno obravnavo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo njegovo izpovedbo, da je že večkrat zaprosil za azil, in sicer od leta 2003 dalje dvakrat v Italiji in enkrat v Sloveniji, da pa odločitve ni počakal, ker so postopki dolgotrajni, zaposlitve ni dobil, doma pa ima nepreskrbljeno družino. Zato se je sodišče strinjalo z odločitvijo in razlogi tožene stranke v njenem sklepu o omejitvi gibanja in na podlagi 2. odstavka 71. člena ZUS-1 razlogov ni ponavljalo, ampak se je nanje izrecno sklicevalo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. V pritožbi poudarja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo njegovo tožbo, saj svoje odločitve sploh ni obrazložilo, zakaj je tožbo zavrnilo in je zaradi tega storilo bistveno kršitev določb postopka. Zato bi bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih kršitev postopka v upravnem sporu. Tožnik zmotno očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz razloga po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, ker naj ne bi obrazložilo svoje odločitve v izpodbijani sodbi. Navedena kršitev določb postopka ni podana, saj sodišču prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 71. člena ZUS-1 ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Tako ugotovitev je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo v izpodbijani sodbi in s tem, ko se je sklicevalo na razloge tožene stranke v njenem sklepu, teh razlogov le ni ponavljalo in se zato po ustaljeni upravno-sodni in ustavno-sodni praksi že na podlagi samega zakona šteje, da je sodba obrazložena z istimi razlogi, kot jih navaja tožena stranka v izpodbijanem sklepu.

Sodišče prve stopnje tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava, kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. S tem, ko se je strinjalo z odločitvijo in razlogi tožene stranke, je pritrdilo tudi pravilni uporabi določbe 3. alinee 27. člena ZAzil, po kateri se prosilcu za azil lahko začasno na podlagi prostega preudarka omeji gibanje, če je podan že sum zavajanja ali zlorabe postopka v smislu 36. člena ZAzil. Tak sum pa je tudi podan, če prosilec predstavi lažne razloge, na katere se sklicuje v svoji prošnji za azil, kar je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča podano tudi v obravnavanem primeru, s tem, da meje prostega preudarka niso bile prekoračene.

Glede na navedeno pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče je na podlagi 76. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.