Jedro

Odločba o dovolitvi obnove vinograda na sporni parceli ne izkazuje verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 316/2000-3 z dne 20.10.2000.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.7.2000, hkrati pa je zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval odložitev izvršitve prvostopne odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, OE T., Krajevne enote N.G. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je tožnik s priloženimi listinami izkazal, da je prvostopnemu organu podal zahtevo za odložitev izvršbe v skladu z 2. odstavkom 30. člena ZUS in da v roku sedem dni od prejema ta organ o njegovi zahtevi ni odločil. Po ugotovitvah prvostopnega sodišča tožnik ni verjetno izkazal nevarnosti, da bi mu z izvršitvijo prvostopne odločbe nastala težko popravljiva škoda. Verjetnost nastanka te škode je tožnik izkazoval s fotokopijo odločbe Upravne enote N.G. z dne 26.5.2000, iz katere pa ni razvidno, ali je dokončna in izvršljiva. Po tej odločbi je bila tožniku dovoljena obnova vinograda na delu parc. št. 1224 k.o. K., vendar pa po mnenju sodišča prve stopnje iz tega ne izhaja, ali je bil vinograd že obnovljen in to prav na tistem delu parcele št. 1224, na katerega se nanaša odločba, ki je predmet zahtevka za izdajo začasne odredbe. Po prepričanju prvega sodišča, tožnik ni verjetno izkazal možnosti, da bi mu izvršitev prvostopne odločbe utegnila prizadejati težko popravljivo škodo in zato ni podan razlog za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena, v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS.

Tožnik se pritožuje samo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe in ugovarja stališču prvostopnega sodišča, da verjeten nastanek težko popravljive škode, ki bi mu nastala z izvršitvijo prvostopne odločbe, ni izkazan. Njegove navedbe glede obnovitve vinograda niso samo pavšalne, ampak je bila obnovitev vinograda že izvedena v celotnem obsegu, kot mu je bilo dovoljeno z odločbo Upravne enote N.G. V potrditev tega dejstva tožnik prilaga fotografijo obnovljenega vinograda in predlaga ogled na kraju samem. Sporno zemljišče se nahaja približno v sredini novega vinograda, kot je razvidno iz fotografije in ne zajema celotnega novonavedenega oziroma obnovljenega vinograda. Podrejeno tožnik meni, da bi moralo prvostopno sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavreči glede na to, da je pred tem odpravilo drugostopenjsko odločbo, saj je s tem odpadel pravni interes za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom, ki jih je prvostopno sodišče navedlo v izpodbijanem sklepu. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, na podlagi odločbe o dovoljeni obnovi vinograda na sporni parceli, ni izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, s katero se odloži izvršitev upravne odločbe. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo določbe ZUS, pravilno pa je tudi ugotovilo, da ni podana dejanska podlaga za izdajo začasne odredbe, saj tožnik zahtevi za izdajo začasne odredbe ni predložil takih dokazov, ki bi izkazovali verjetnost nastanka težko popravljive škode v primeru, če bi prišlo do izvršitve upravne odločbe. Fotografija, ki jo je tožnik predložil v pritožbenem postopku, pa predstavlja novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne more obravnavati.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi moralo prvo sodišče, ki je o glavni stvari istočasno meritorno odločilo, zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči in ne zavrniti. Prvo sodišče je presojalo dejansko podlago, katere obstoj pogojuje 1. odstavek 69 člena ZUS za izdajo začasne odredbe in je zato pravilno zavrnilo zahtevo, ko je ugotovilo, da pogoji za njeno izdajo niso verjetno izkazani.

Odločitev o glavni stvari v času presoje utemeljenosti začasne odredbe ni bila pravnomočna in zato tudi ni bilo zakonitih pogojev za zavrženje predloga, kot to meni tožeča stranka.

Glede na navedeno je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (73. člen ZUS).