- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep III R 53/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:III.R.53.2009 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zastopnik stranke v postopku opravlja funkcijo stečajnega upravitelja. Taka vloga sama po sebi ne predstavlja tolikšne povezanosti s sodniki, da bi bil to zadosten razlog za izločitev vseh sodnikov in posledično za delegacijo pristojnosti.
Izrek
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
Obrazložitev
1. Upnica v stečajnem postopku St 2048/2008, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, podrejeno pa izločitev vseh sodnikov Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani.
2. Predlog utemeljuje s tem, da likvidacijski upravitelj dolžnika opravlja funkcijo stečajnega upravitelja pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in tako prihaja v neposredne stike s sodniki okrožnega in višjega sodišča. Navedeno naj bi vzbujalo dvom v objektivno nepristranskost sodišča. 3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, vendar navedbe v predlogu ne dajejo podlage za takšno ugotovitev.
4. Zatrjevano poznanstvo likvidacijskega upravitelja dolžnika s sodniki bi lahko bil razlog za izločitev sodnice, ki vodi konkretni postopek, če bi se ugotovilo, da zaradi njunega odnosa obstaja dvom v nepristranskost dela sodnice. Njegova siceršnja funkcija stečajnega upravitelja pa sama po sebi ne predstavlja tolikšne povezanosti s sodniki, da bi bil to zadosten razlog za izločitev vseh sodnikov in posledično za delegacijo pristojnosti.
5. Morebitne postopkovne nepravilnosti, ki jih upnica omenja v predlogu, lahko uveljavlja z za to predvidenimi pravnimi sredstvi, postopek za prenos pristojnosti pa ni namenjen preverjanju pravilnosti postopanja sodišča. 6. Ker predlog za delegacijo ne vsebuje konkretnejših razlogov, ki bi utemeljevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP, ga je Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrnilo.