Jedro

Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 129175/2011 z dne 12. 9. 2011 v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 2.618,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe, in glede stroškov upnika v znesku 44,00 EUR (I. točka izreka). V delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 336,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 12,00 EUR od 21. 4. 2011 do plačila, od zneska 96,00 EUR od 11. 6. 2011 do plačila, od zneska 102,00 EUR od 1. 7. 2011 do plačila in od zneska 126,00 EUR od 28. 7. 2011 do plačila, pa je razveljavilo prvi odstavek navedenega sklepa o izvršbi in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna v roku 8 dni plačati tožnici stroške pravdnega postopka v znesku 404,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica. Sodbo izpodbija v delu, v katerem je bil zavrnjen njen tožbeni zahtevek, to je v II. točki izreka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Izpodbijane sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene očitke o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ki jih poizkuša tožnica (neutemeljeno in predvsem neobrazloženo) prikazati tudi kot kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica namreč v pritožbi pojasnjuje, zakaj se sporočila, poslana po elektronski pošti, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka, ne nanašajo na posle, v zvezi s katerimi so bili izdani vtoževani računi. Te tožničine navedbe tudi sicer predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožnica namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, zakaj naj se ta sporočila ne bi nanašala na posle, v zvezi s katerimi so bili izdani vtoževani računi, pač pa je zgolj vztrajala pri tem, da sta pravdni stranki cene vtoževanih storitev dogovorili ustno, po telefonu.

7. V preostalih pritožbenih navedbah pa tožnica sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave. Meni namreč, da za to niso bili podani pogoji, saj dejansko stanje med pravdnima strankama (glede cen vtoževanih storitev) ni bilo nesporno. Prvi odstavek 454. člena ZPP, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, določa, da če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnico, da je bila med pravdnima strankama sporna cena storitev. Vendar pa na način iz prvega odstavka 454. člena ZPP sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722). V obravnavani zadevi pravdni stranki izvedbe naroka nista izrecno zahtevali. O spornem dejanskem stanju pa je bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

8. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).