15. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1460/99 z dne 23. 12. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I K 352/96 z dne 26. 11. 1999 in zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1171/99 z dne 29. 10. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I K 352/96 z dne 2. 10. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik je v kazenskem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, vložil obtožni predlog kot oškodovanec kot tožilec. Z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedene odločitve, s katerimi so mu sodišča naložila v plačilo stroške kazenskega postopka. V zvezi z izpodbijanimi sklepi zatrjuje kršitev načela zakonitosti in enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in kršitev enakega varstva pravic (22. člena Ustave). Navaja, da je absolutni zastaralni rok v kazenski zadevi št. I K 352/96 nastopil 11. 5. 1999. Sodišče naj bi v obeh primerih po nastopu absolutnega zastaralnega roka izdalo sklepe o povrnitvi stroškov kazenskega postopka in jih naložilo v plačilo pritožniku. Pri tem naj bi sodišče kršilo določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP), saj bi moralo zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka odločiti, da bremenijo stroški kazenskega postopka proračun, ne pa da jih je naložilo v plačilo njemu, oškodovancu kot tožilcu. Ustava in ZKP naj bi bila prekršena zato, ker je sodišče obe stranki, državnega tožilca in oškodovanca kot tožilca, postavilo materialno in procesnopravno v neenak položaj. Pritožnik naj bi bil tako dolžan plačati stroške kazenskega postopka, ki niso bili navedeni ne v prvostopenjski in ne v drugostopenjski sodbi. Po mnenju pritožnika se izreka o stroških kazenskega postopka po nastopu absolutnega zastaralnega roka ne sme več spreminjati oziroma dopolnjevati. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov.

2.Kolikor pritožnik izrecno kot "kršitev zakonitosti" uveljavlja nepravilno uporabo materialnega in procesnega prava pri odločitvi o stroških kazenskega postopka, je treba na prvem mestu poudariti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo, ali je bilo pri odločanju o stroških kazenskega postopka pravilno uporabljeno pravo in popolno ugotovljeno dejansko stanje. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče torej lahko presoja le, ali je bila zaradi nepravilne uporabe zakona in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v kazenskem postopku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma ali sporna odločitev temeljni na kakšnem z vidika človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118). Takšnih kršitev pa pritožnik tudi ne izkaže. Poleg tega je iz izpodbijanih sklepov razbrati, da je bila pravna podlaga za odločitev o višini stroškov, ki jih je po določbah ZKP dolžan povrniti oškodovanec kot tožilec, določena s sodbo, ki je postala pravnomočna že pred potekom zastaralnega roka. Glede na navedeno izpodbijanim odločitvam tudi ni mogoče očitati, da bi bile tako očitno napačne ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jih bilo mogoče oceniti za arbitrarne oziroma samovoljne. Zato z njimi tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave.

3.Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer