Jedro

Tožnik je vključen v obvezno zavarovanje. Upoštevaje navedeno, tožnik ni upravičen do izplačila letnega dodatka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 3. 1. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 25. 8. 2023 in da se tožniku prizna pravica do nižjega zneska letnega dodatka od leta 2019 dalje, ter da je toženec dolžan tožniku z odločbo odmeriti in izplačati nižji znesek letnega dodatka od leta 2019 dalje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve zahtevka, to je od 4. 7. 2023 dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo. Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo določbo 3. odstavka 95. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)1. Glede na to, da so trije pogoji za izplačilo letnega dodatka, kot so navedeni v 3. odstavku 95. člena ZPIZ-2, v zakonskem tekstu medsebojno povezani z veznikom "ali", ki ob izpolnitvi enega od naštetih pogojev izključuje izpolnitev nadaljnjih naštetih pogojev, tožniku za pridobitev pravice do letnega dodatka zadostuje zgolj že izpolnitev prvega pogoja, določenega v 3. odstavku 95. člena ZPIZ-2, to je, da ne prejema plače. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 3. 1. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 25. 8. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do letnega dodatka.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik z odločbo toženca z dne 6. 11. 2009 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je odvetnik, samozaposlen s polovico polnega delovnega časa od 29. 10. 2009 dalje. Tožnik je uživalec delne invalidske pokojnine od 28. 11. 2009 dalje. V obvezno zavarovanje je vključen na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti kot odvetnik. Tak status ima tudi od 2019 dalje. Tudi iz priloge B3 v spisu izhaja, da je tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 40 ur na teden po podlagi 005-samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju RS samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost oziroma 019-samostojni poklici-osebe, ki v RS opravljajo poklicno dejavnost. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, omenjeno med strankama ni sporno. Tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da je odprto zgolj vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izplačilo letnega dodatka, kot so določeni v 3. odstavku 95. člena ZPIZ-2.

7.ZPIZ-2 v 3. odstavku 95. člena določa, da se uživalcem denarnih prejemkov iz 2. odstavka 95. člena ZPIZ-2 letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da s tem, ko tožnik ne prejema plače, temveč kot samozaposleni prejema dohodek, ki ga ustvarja z opravljanjem dejavnosti, izpolnjuje pogoje po že omenjenem 3. odstavku 95. člena ZPIZ-2. Tožnik namreč navedeno določbo tolmači na način, da če izpolni enega od pogojev, drugi pogoji za odločanje niso relevantni.

9.Kot to pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje, so do izplačila letnega dodatka upravičeni uživalci denarnih prejemkov (med drugim tudi do delne invalidske pokojnine, ki je bila priznana po določbah ZPIZ-1), če ne prejemajo plače ali če niso vključeni v obvezno zavarovanje. Izjema je določena le za primer, če so uživalci vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja, za kar pa v tej zadevi ne gre. Za odločitev v tej zadevi je ključna že ugotovitev, da je tožnik vključen v obvezno zavarovanje. Upoštevaje navedeno, tožnik tako ni upravičen do izplačila letnega dodatka. Sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že toženec, sta torej pravilno tolmačila in uporabila določbo 3. odstavka 95. člena ZPIZ-2 in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

10.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sam krije svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 95, 95/2, 95/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.