Jedro

Po pravilu iz 39. člena ZPP se pri ugotavljanju pravice do revizije obresti ne upoštevajo, če so se v tožbi uveljavljale kot stranska terjatev. Narave stranske terjatve ne izgubijo niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le že odločitev o obrestih.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnica mora v 15 dneh povrniti tožencu 335,99 EUR stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema te sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožnici iz naslova vlaganj v skupno premoženje plačati 2,524.232,17 SIT (sedaj 10.533,43 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2000 dalje, presežni tožbeni zahtevek zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je kot datum začetka teka zakonskih zamudnih obresti določilo 14. 4. 2006 (namesto 1. 7. 2000), v ostalem pa jo je zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija del odločitve o spremenjenem teku zakonskih zamudnih obresti ter uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga drugačno odločitev o obrestih, podrejeno pa razveljavitev odločitve o obrestih za čas od 1. 1. 2002 do 13. 4. 2006 in vrnitev v novo sojenje sodišču nižje stopnje. Pojasnjuje, da znaša revizijsko sporna vrednost 8.190 evrov, kar pomeni razliko med prisojenimi in revizijsko zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje ali zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi. Med omejitve za vložitev tega pravnega sredstva spada tudi ureditev v določbi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri je revizijo mogoče vložiti le v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Eno od meril za ugotavljanje vrednosti spora in s tem pravice do revizije je določeno v 39. členu ZPP, po katerem se upošteva le vrednost glavnega zahtevka, ne upoštevajo pa se obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge stranske terjatve, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

7. V obravnavani zadevi je revizijsko izpodbijan le na pritožbeni stopnji spremenjeni začetek teka zakonskih zamudnih obresti, ali še točneje, le del te spremembe. Ker je bil zahtevek za plačilo obresti v tožbi postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, so bile obresti uveljavljane le kot stranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih. V reviziji predstavljeni izračun, koliko naj bi revizijsko sporne obresti znašale do določenega datuma, ne vpliva na samo naravo tega zahtevka. Vrednost je enaka tako v opisni opredelitvi o začetku teka zakonskih zamudnih obresti do določenega datuma, kot v samem izračunu teh obresti, vendar glede na 39. člen ZPP ni upoštevna. Zato vrednosti spornega predmeta po navedenem procesnem pravilu ni. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni dovoljena.

8. Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožničino nedovoljeno revizijo.

9. Odločitev o toženčevih stroških revizijskega odgovora temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Revizijsko sodišče jih je odmerilo na podlagi določb Odvetniške tarife ter v skladu s pravnim mnenjem prisodilo tudi zahtevane zakonske zamudne obresti.