Jedro

Smisel izenačitve posledic pravnih položajev zakoncev in zunajzakonskih partnerjev je v varstvu oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da tega zaradi svojega prepričanja nista formalizirali. Pravilna je zato zadržanost pri odločanju o obstoju zunajzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o določitvi upravitelja zapuščine spremeni tako, da se med premoženje, s katerim upravlja, doda še revolver znamke Smith &Wesson, kal. 357 MAG, tov. št. DAV xxx.

III. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep o določitvi upravitelja zapuščine potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinski postopek prekine in da se J.B napoti na pravdo, v kateri bo dokazovala, da ima dedno pravico po zapustniku kot njegova zunajzakonska partnerka.

2. Z drugim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za upravitelja dela zapuščine, ki med drugim vključuje polovico nepremičnine parc. št. 248/105 k.o. X (kjer stoji hiša s pomožnim objektom in zemljišče J.R), določilo K.R. za upraviteljico drugega dela zapuščine, ki vključuje tudi polovico nepremičnine parc. št. 248/105 k.o. X (kjer stoji kozolec s pomožnim objektom in zemljišče) pa je določilo L.R. 3. J.B v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo uveljavlja pritožbena razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Trdi, da odločitev o napotitvi temelji le na izjavi dediča K.R., ki je trdil, da je med zapustnikom in njo obstajal le poslovno-prijateljski odnos, njene izjave in notarsko overjenih izjav sorodnikov in najožjih osebnih prijateljev pokojnega, ki ji priznavajo obstoj dedne pravice po pokojnem in iz katerih izhaja, da je njuna zunajzakonska skupnost trajala 25 let in je obstajala še ob zapustnikovi smrti, pa ni ocenilo. Nobena teža ni dana niti izjavi druge dedinje L.R., ki ji priznava obstoj dedne pravice in kateri K.R. prav tako oporeka del zapuščine. Odločitev o tem, da se na pravdo napoti njo, je zato v nasprotju s kriteriji (okvirjem) proste dokazne ocene. Pritožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Dedič K.R. v pritožbi predlaga dopolnitev sklepa o določitvi upravitelja zapuščine. Trdi, da je dedinja L.R. podala predlog glede upravljanja zapuščine, in da je na obravnavi že omenil, da v tem predlogu določene stvari niso navedene, pa njegov predlog ni bil upoštevan. Tako v oporoki nista omenjena lovski pes, pasme hanovrski barvar po imenu Ajka, kolo z motorjem znamke Tomos APN4, letnik 1980, reg. št. KR xy, revolver znamke Smith & Wesson, kal. 357, mag. tov. št. DAV xxx. Nadalje trdi, da ne drži ugotovitev izpodbijanega sklepa, da ima dedinja L.R. že posest dela nepremičnine parc. št. k.o. x. Navedel je, da je objekt zgrajen "na črno", dedinja pa se je po zapustnikovi smrti na "silo" vselila vanj in motila njegovo posest, ker je brezplačno koristila njegovo električno energijo, pitno vodo itd. Zaradi neracionalne porabe vode je njegova družina ostala brez vode. Poleg tega on plačuje stroške za komunalni prispevek in za RTV storitve. V zvezi s tem teče med njima tudi pravda zaradi motenja posesti. Ker gre za eno nepremičnino, ki v naravi ni razdeljena, v času očetovega življenja pa je po večini sam urejal okolico in skrbel za parcelo, upravičeno ne ve, s katerim delom parcele naj razpolaga. Glede na to, da je bila za upraviteljico določena L.R, želi, da jo upravlja in vzdržuje na svoje in ne na njegove stroške.

5. Dedinja L.R. se v odgovoru na pritožbo K.R. strinja z njegovim predlogom, da se določi za upravitelja kolesa z motorjem in revolverja, ne pa tudi, da se določi za upravitelja psa. V zvezi z nepremičino parc. 248/105 k.o. x. je navedla, da se ni vselila na silo, da je prispevala k plačilu električne energije, k ostalim stroškom pa ne, ker ji položnice niso bile predložene, je pa seveda pripravljena poravnati svoj del. V odgovoru na pritožbo J.B. se strinja z njenimi navedbami.

6. Pritožba J.B. ni utemeljena, pritožba K.R. pa je delno utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo

7. V skladu z 210. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

8. Pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni ovrednotil pritožničinih navedb in predloženih dokazov, niti izjave dedinje, ki priznava obstoj zunajzakonske skupnosti med zapustnikom in pritožnico, ni utemeljen. V izpodbijanem sklepu so tako te navedbe kot stališče dediča K. R. povzete in ovrednotene. Navedeno je, da iz listin, ki jih je predložila pritožnica, ne izhaja celotna vsebina življenjske skupnosti in zato niso v celoti izkazani pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti.

9. Neutemeljen je tudi očitek, da izpodbijani sklep zavzema napačno stališče, da je pritožničina pravica manj verjetna. Pritožnica utemeljuje svojo dedno pravico s trditvijo, da je z zapustnikom živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.

10. V skladu z drugim odstavkom 10. člena ZD kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Tako kot zakonska zveza tudi izvenzakonska skupnost temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, navzven viden izraz te skupnosti pa so skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo in ekonomska skupnost. Smisel izenačitve posledic obeh pravnih položajev je v varstvu oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da tega zaradi svojega prepričanja nista formalizirali. Pravilna je zato zadržanost pri odločanju o obstoju zunajzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini,(1) kakršen je – ob upoštevanju pritožničinih navedb – tudi obravnavani primer.

11. Okoliščine, da eden od dedičev nasprotuje obstoju pritožničine dedne pravice, da razlogi za nasprotovanje niso na prvi pogled neutemeljeni – trdi namreč, da sta bila pritožnica in zapustnik le poslovna partnerja in prijatelja, in da je zapustnik pol leta pred smrtjo sestavil oporoko, v kateri pritožnice ni navedel kot dedinje, utemeljujejo pravilnost sklepa, da se pritožnica napoti na pravdo za ugotovitev obstoja dedne pravice (in ne dedič na ugotovitev, da taka pravica ne obstaja).

Glede pritožbe zoper sklep o določitvi upravitelja zapuščine

12. Če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD).

13. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi predloga dedinje L. R., naj se zaradi nesoglasij med dediči določi upravitelj zapuščine in sicer tako, da vsak od oporočnih dedičev upravlja s tistim delom zapuščine, ki mu gre po oporoki. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da se pritožnik sprva ni strinjal s predlogom, nato pa povedal, da se ne strinja le s tem, da se nepremičnina parc. št..248/105 k.o. x. v celoti ne zaupa v upravljanje njemu.

14. Očitki v zvezi z določitvijo upravitelja nepremičnine parc. št. ne morejo privesti do drugačne odločitve. Tako kot pri določitvi upravitelja glede ostalega premoženja izpodbijani sklep tudi v tem delu upošteva zapustnikovo oporočno voljo. Oporočitelj je jasno opisal objekte, ki sodijo k vsakemu od delov nepremičnine, dvom o tem, do kam sega upravičenje vsakega od dedičev za urejanje okolice, pa sam za sebe ne more utemeljevati drugačne odločitve. Nenazadnje pritožnik niti ne predlaga, naj sodišče na drugačen način določi upravitelja, ampak le, naj sodedinja nosi stroške v zvezi z upravljanjem svojega dela zapuščine. Kot izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, je te stroške pripravljena nositi, sicer pa gre za stroške zapuščine in jih bo lahko pritožnik priglasil v zapuščinskem postopku.

15. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem se nanaša na določitev upravitelja glede motornega kolesa in psa. Ker določitev upravitelja teh dveh stvari ni bila predlagana, izpodbijani sklep zaradi tega, ker se nanju ne nanaša, ni nezakonit. Za določitev upravitelja je v tem delu pristojno sodišče prve stopnje.

16. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da bi moral biti v sklep zajet tudi revolver znamke Smith & Wesson, kal. 357, mag. tov. št. DAV xxx, ki je bil zajet v predlog za določitev upravitelja zapuščine. Glede na to, da je bila kot kriterij za odločitev o tem, s katerim delom premoženja naj upravlja kateri izmed dedičev, upoštevana zapustnikova oporočna volja, da navedeni revolver po oporoki deduje pritožnik in da se sodedinja s tem strinja, ni nobenih razlogov, da ne bi z njim do določitve dedičev upravljal on.

17. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo J. B. kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD), pritožbi K.R. pa delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v sklop premoženja, s katerim upravlja pritožnik, uvrstilo tudi revolver znamke Smith & Wesson. V ostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (prva alineja 358. člena in 353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Prim. sodbo VS RS II Ips 106/2006 z dne 17. 4. 2008.