Jedro

Če eden izmed solastnikov brez soglasja drugega solastnika opravi v stanovanju, ki je bilo že pred tem drugače ogrevano, napeljavo centralnega ogrevanja, ni upravičen do povrnitve stroškov za tak posel.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku do ¼, to je za znesek 1.330,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je toženec tožbeni zahtevek do te višine pripoznal. Poleg tega je naložilo tožencu še plačilo 505,16 EUR, kar prestavlja ¼ stroškov upravljanja. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v višini 644,45 EUR.

Zoper sodbo se v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo 1.170,15 EUR, kar predstavlja polovico zneska, ki ga je tožnica plačala za napeljavo centralnega ogrevanja v stanovanju, ter glede odločitve o pravdnih stroških, pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP (1). Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj razmerja ni presojalo po določbah OZ (2), ki urejajo neupravičeno obogatitev. Napeljava centralne kurjave je dejanska izboljšava na stanovanju, zaradi česar je stanovanje več vredno. Ker je prišlo do povečanja vrednosti stanovanja tudi na toženčevem solastniškem delu, je toženec neupravičeno obogaten. Predlaga, da pritožbeno sodišče v tem delu zahtevku v celoti ugodi in na novo odmeri pravdne stroške.

Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je načelo prepovedi vmešavanja v tuje posle, v skladu s katerim lastnik nepremičnine praviloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj v njegovo nepremičnino, ki jih nepoklicno opravi nekdo tretji. (3) Četudi je lastnik obogaten, ni mogoče s sklicevanjem na pravilo drugega odstavka 190. člena OZ obiti navedenega izhodiščnega načela.

Izjemo od načela prepovedi vmešavanja v tuje posle predstavlja dopustna gestija (199. člen OZ). O njej govorimo, ko nekdo vedoma in hote opravi tuj posel, ki pa je nujno potreben, saj bi sicer nastala škoda (nujna gestija), ali pa bi bila zamujena očitna korist za gospodarja (koristna gestija). Tožnica je s tem, ko je brez soglasja toženca naročila napeljavo centralne kurjave v solastniškem stanovanju, deloma opravila tuj posel. Napeljava centralne kurjave v stanovanju pomeni poseg, ki očitno presega okvire rednega upravljanja, zato bi tožnica zanj potrebovala toženčevo soglasje (67. člen SPZ ) (4). Med strankama ni sporno, da toženec soglasja za tak posel ni dal. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih tožnica v pritožbi ne izpodbija, izhaja, da v konkretnem primeru poseg ni bil nujen, ker je bilo stanovanje pravdnih strank že pred napeljavo centralne kurjave ogrevano, saj so imeli na hodniku štedilnik na trda goriva. Trditev, da je bila s tožničinim ravnanjem pridobljena očitna korist za toženca, pa tožnica v tem postopku ni podala. Ker v predmetni zadevi tožnica za posel ni imela toženčevega soglasja, pogoji za dopustno gestijo pa niso izpolnjeni, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do povračila polovice stroškov napeljave centralnega ogrevanja v stanovanju pravdnih strank.

Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da niso podani razlogi, s katerimi tožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 73/07 in nasl.)

(2) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/07)

(3) Pri tem je lahko posel le deloma tuj, to je primer, ko nekdo opravlja posel deloma zase, deloma pa za poslovnega gospodarja. V pravni teoriji in praksi solastnik, ki brez potrebnega soglasja solastnikov opravi posel na nepremičnini v solastnini, posluje ne samo zase, temveč tudi za druge solastnike. Tudi v takšnem primeru velja načelo prepovedi nevmešavanja v tuje posle, razen če so izpolnjeni pogoji za dopustno gestijo.

(4) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/02 in nasl.)