Jedro

Če sodišče ne oceni izpovedbe stranke, ki se bistveno razlikuje od dejstev, ki predstavljajo podlago sodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Ugodi se pritožbi in se izpodbijana sodba v ugodilnem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1,536.466,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 1,155.960,00 SIT od 1.7.1997 dalje, od zneska 380.306,00 SIT pa od vložitve tožbe do plačila, vse v 15-ih dneh. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek glede zneska 794.040,00 SIT, tožencu pa je naložilo, da povrne tudi pravdne stroške tožeče stranke v znesku 176.912,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.1.2001 do plačila, v 15-ih dneh. Tožena stranka se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje proti navedeni sodbi v delu, ki se nanaša na ugoditev tožbenemu zahtevku, pri tem pa uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati ugovor zastaranja, saj je temelj tožbenega zahtevka povrnitev škode in gre torej za odškodninsko terjatev, ki zastara v treh letih. Tožnik predvsem izpostavlja dejstvo, da sta tožnik in toženec poslovno sodelovala z namenom pridelovanja jagod že od leta 1994. V sodbi je navedeno, da je bilo v letu 1996 njuno sodelovanje prekinjeno, pred tem pa sodelovanje ni bilo dogovorjeno, kar kaže na nelogičnosti in nasprotja v sami obrazložitvi sodbe. Sodišče je tudi samo laično napravilo obračun tožnikovega prikrajšanja, pri tem pa ni izkazano, koliko jagod bi tisto leto tožnik sploh pridelal, niti kakšna bi bila njihova cena. Tožnik je odklopil namakalni sistem, iz tega pa je mogoče sklepati, da je nameraval ta sistem premestiti na drugo zemljišče in zato toženec ni odgovoren za zakasnitev pri sajenju jagod. Tožnik je uveljavljal vrednost svoje opreme le na podlagi predračuna, ki ni zanesljiv. Pritožba je utemeljena. Pritožnik sicer neutemeljeno ponovno opozarja na svoj ugovor zastaranja terjatve. Tožeča stranka namreč uveljavlja odškodninsko obvezo toženca zaradi prekršitve pogodbene obveznosti iz najemnega razmerja. Zato je potrebno upoštevati splošni zastaralni rok v skladu s 371. čl. (v zvezi s 3. odst. 376. čl.) Zakona o obligacijskih razmerjih in tako terjatev do vložitve tožbe ni zastarala. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev, da je toženec dolžan tožniku plačati izgubo celotnega pridelka zaradi prepoznega sajenja jagod in mu plačati vrednost "zadržanega" namakalnega sistema, na dejstvu, da je bila pridelava jagod neposredno pred nastankom zatrjevane škode izključno tožnikov projekt in ne skupni projekt pravdnih strank. Navedena ugotovitev je v nasprotju z zapisnikom o glavni obravnavi z dne 23.11.2000, v katerem je na tretji strani tudi zapis izpovedbe tožeče stranke. Iz zapisnika je namreč razvidna izpovedba tožeče stranke, da sta se stranki v začetku avgusta 1996 dogovorili, da se jesenski pridelek za leto 1996 razdeli na polovico. Takšna tožnikova izpovedba, ki je sodišče prve stopnje ni ocenilo, je vsekakor v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe. Ker je tako podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino sodnega zapisnika, sodišče prve stopnje pa tudi ni posebej ocenilo tožnikove izpovedbe, je podana kršitev po 14. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je moralo zato razveljaviti izpodbijano sodbo na podlagi 354. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje naj pri ponovnem odločanju o tožbenem zahtevku predvsem tudi pravilno oceni izpovedbo tožeče stranke o naravi poslovnega razmerja pravdnih strank v času nastanka zatrjevane škode. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v 3. odst. 165. čl. ZPP.