Jedro

Prvotožena stranka je v pogodbeni zavezi kot glavni dolžnik, drugotožena stranka pa kot solidarni porok. V postopku nastopata kot samostojni stranki. Spor o njunih obveznostih bi bilo mogoče rešiti različno, zato nista nujna sospornika.

Ob uporabi pravil solidarnega poroštva je dolžna drugotožena stranka kot porok in plačnik tožeči stranki kot upniku izpolniti celotno obveznost glavnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi, izpodbijana sodba se v II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna prvotoženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 114,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in izpodbijana sodba v I. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki v 15-tih dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 72,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54293/2009 z dne 29. 4. 2009 ohranilo v veljavi v 1. in 4. točki izreka tako, da je drugotožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 19.580,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 2. 4. 2009 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve prvostopenjske odločbe drugotoženi stranki dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 526,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Proti sodbi sta se pravočasno pritožili prva tožena stranka (smiselno proti odločitvi o stroških postopka, II. točka izreka) in druga tožena stranka proti celotnemu izreku prvostopenjske sodbe. Uveljavljali sta vse pritožbene razloge, navedene v določilu prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje sta predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevali sta povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je deloma utemeljena (v odločitvi o pravdnih stroških prvotožene stranke), v ostalem delu ni utemeljena.

O utemeljenem delu pritožbe (o pravdnih stroških prvotožene stranke)

5. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe zoper prvo toženo stranko delno razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54293/2009 z dne 29. 4. 2009 v I. točki izreka in postopek zoper prvo toženo stranko ustavilo. Iz 4. točke razlogov sklepa izhaja, da je bila prvotožena stranka iz registra izbrisana 4. 2. 2010. S tem je izgubila pravno subjektiviteto. Z umikom tožbe proti prvotoženi stranki se je slednja (po svojem pooblaščencu), strinjala. Zaradi umika tožbe je sodišče prve stopnje proti prvotoženi stranki sklep o izvršbi delno razveljavilo in postopek zoper njo ustavilo.

6. V postopku na pasivni strani sta bili udeleženi dve toženi stranki (prvotožena stranka kot glavni dolžnik in drugotožena stranka kot solidarni porok, 194. člen ZPP). Vsaka njuna obveznost pa ima samostojno pravno naravo. Prvotožena stranka je v pogodbeni zavezi kot glavni dolžnik, drugotožena stranka pa kot solidarni porok. V postopku nastopata kot samostojni stranki (195. člen ZPP). Spor o njunih obveznostih bi bilo mogoče rešiti različno. Zato nista nujna sospornika (196. člen ZPP).

V navedeni procesni situaciji je torej utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka povrniti prvotoženi stranki pravdne stroške. Izpolnjen je namreč dejanski stan iz prvega stavka prvega odstavka 158. člena ZPP. Zato mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo proti prvotoženi stranki, slednji povrniti polovico pravdnih stroškov (enotno zastopanje toženih strank).

Sodišče druge stopnje je odmerilo pravdne stroške prvotoženi stranki po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT). Po tar. št. 3100 ZodvT ji pripada polovico nagrade za postopek v znesku 272,35 EUR, polovico nagrade za narok po tar. št. 3102 v znesku 251,40 EUR in polovico za materialne stroške po tar. št. 6002 v znesku 10,00 EUR in polovica DDV po tar. št. 6007 v znesku 106,75 EUR. Skupaj zato pripada prvotoženi stranki 640,50 EUR pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je prisodilo tožeči stranki pravdne stroške v znesku 526,00 EUR. Ob pobotanju stroškov prvotožene in tožeče stranke mora zato tožeča stranka prvotoženi stranki plačati 114,50 EUR pravdnih stroškov.

O neutemeljenem delu pritožbe

7. Postopek se je že začel s predlogom za izvršbo proti A., d.o.o., in M. O. Pritožbeni očitek, da je bila denarna terjatev upnika „uperjena“ samo zoper prvotoženo stranko kot glavnega dolžnika ni utemeljen. Zato sploh ni treba odgovoriti na vprašanje, ali je tožeča stranka nadaljevala postopek zoper družbenika izbrisane družbe v roku enega leta po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Drugotožena stranka je bila namreč kot solidarni porok stranka ves čas postopka. Pravno neodločilne so pritožbene navedbe, da v primeru, če preneha glavna terjatev upnika do dolžnika (zaradi izbrisa prvotožene stranke iz sodnega registra), preneha tudi terjatev zoper poroka.

8. Pritožnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je drugotožena stranka kot solidarni porok po 10b členu pristopila k pogodbi o odobritvi limita, s katero je tožeča stranka prvotoženi stranki odobrila limit (dovoljeno negativno stanje na transakcijskem računu, A1, A2). V 10.b točki pogodbe je izrecno določeno, da je dolžna druga tožena stranka kot solidarni porok plačati zapadle obveznosti prvotožene stranke, če jih le-ta ob zapadlosti ne bi izpolnila. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga pritožnik konkretizirano ne napada, pravilno uporabilo materialnopravna določila obeh pogodb in določilo 1019. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ob uporabi pravil solidarnega poroštva je namreč dolžna drugotožena stranka kot porok in plačnik tožeči stranki kot upniku izpolniti celotno obveznost glavnega dolžnika.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 158. člena ZPP. Prvo tožena stranka je s pritožbo delno uspela. Zato ji pripada po tar. št. 3220 OdvT 50,00 EUR, po tar. št. 6002 10,00 EUR in po tar. št. 6007 OdvT 12,00 EUR, skupaj 72,00 EUR. V primeru zamude bo tožeča stranka po izteku paricijskega roka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13.12.2006 - Pravna mnenja I/2006). Drugotožena stranka s pritožbo ni uspela in sama nosi pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP).