Jedro

Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova plače (1.152,84 mesečno) je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 1633/2012 z dne 3. december 2012 odločila, da se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., tožnika v tem upravnem sporu, zavrne kot neutemeljena. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec 14. 9. 2012 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je zaprosil za dodelitev BPP zaradi postopka osebnega stečaja. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da mora v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilec za BPP izpolnjevati dva pogoja, finančno premoženjski kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnila pravne podlage za ugotavljanje subjektivnega kriterija, tako da se je sklicevala na določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP ter določbo 13. člena istega zakona. Pojasnila je, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 1. 2012 znaša 260 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih-ZSVarPre, v povezavi z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012-ZDIU12), kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 520 EUR. Prav tako je pojasnila, da se v skladu z določbo 14. člena ZBPP za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Ta določila, na katera pri presojanju izpolnjevanja subjektivnega kriterija napotuje ZBPP, so prenehala veljati z uveljavitvijo ZSVarPre, ki od 1. 1. 2012 dalje ureja isto materijo v členih 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24 in 25, zato je tožena stranka za presojo finančnega kriterija smiselno uporabila določila navedenih členov. Pojasnila je, da je tožnik samska oseba, zaposlen in prejema redni mesečni dohodek, in da je v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo prošnje prejel plačo v povprečnem mesečnem znesku 1.152,84 EUR, kar pomeni, da njegov povprečni mesečni dohodek presega z zakonom določeni cenzus. Ker je prosilec v prošnji navedel, da se njegovo finančno stanje v zadnjem času poslabšalo, ker iz naslova plače na račun prejme cca 610 EUR, pri čemer mu banka vzame tudi ta denar in mu zato za preživljanje ne ostane ničesar, mu je tožena stranka pojasnila, da ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, ki jo je na podlagi 22. člena zakona mogoče dodeliti izjemoma in v zakonsko določenih primerih. Njegov mesečni neto dohodek namreč presega štirikratnik osnovnega minimalnega dohodka (1.040,00 EUR). Iz navedb prosilca tudi ne izhaja, da bi se znašel v težkem gmotnem položaju zaradi okoliščin določenih v 22. členu ZBPP. Ker je tožena stranka ugotovila, da povprečni mesečni dohodek prosilca presega v ZBPP predpisani cenzus, ni upravičen do dodelitve BPP, zato je bilo treba njegovo prošnjo zavrniti.

Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in predlaga, da sodišče ponovno pregleda njegov primer in njegovi prošnji o dodelitvi BPP ugodi. Prilaga plačilne listine, iz katerih res izhaja, da ima cca 1.100 EUR plače, vendar mu banke vzamejo ves dohodek do zadnjega centa in mu ne pustijo na računu niti toliko, kolikor je zakonsko določeno, da mu mora ostati za golo preživetje. Delodajalec mu nakaže na transakcijski račun različne zneske, vendar banka tega denarja ne dovoli dvigniti in si poplačuje svoje stroške. Zaradi takšne situacije tudi ne vidi drugega izhoda kot osebni stečaj, za katerega pa ne more založiti stroškov, ker nima denarja. Sodišče ponovno prosi, da prouči njegov primer in smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), dodatno pa pojasnjuje: Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do BPP upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. V času vložitve vloge je višino osnovnega zneska minimalnega dohodka določal ZDIU12 in sicer v višini 260,00 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tako znašal 520,00 EUR.

Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč, kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova plače, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Tožnikov mesečni dohodek namreč znaša 1.043,68 EUR (osnovna plača), oziroma 1.160,78 EUR (osnovna plača z dodatki), kar presega prej navedeni cenzus za dodelitev BPP.

Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tožnik v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni upoštevala, da mu po poplačilu obveznosti, ki jih opravi že delodajalec, ter po odtegljajih banke, ne ostane dovolj sredstev za preživetje. Sodišče tožniku, enako kot je to storila že tožena stranka v izpodbijani odločbi, pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za samo odločitev v zadevi niso relevantni, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje svojih obveznosti na podlagi administrativnih prepovedi, niti stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).