Jedro

Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, pač pa o zahtevi za naložitev sodnih penalov, predlog za dopustitev revizije skladno z zožujočo razlago prvega odstavka 10. člena ZIZ ni dovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog za določitev sodnih penalov zavrne (1. točka izreka), ter odločilo o stroških postopka (2. in 3. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe upnic in potrdilo izpodbijani sklep (I. točka izreka), odločilo pa je tudi o stroških pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta druga in tretja upnica vložili predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali dejstvo, da dolžnik nima v lasti in posesti nepremičnine, ki jo je dolžan izročiti upniku, utemeljuje presojo nezmožnosti izpolnitve te obveznosti in posledično neizvršljivost izvršilnega naslova, s katerim mu je obveznost naložena? 2. Ali lahko sodišče v izvršilnem postopku odreče prisilno izvršitev obveznosti na podlagi izvršilnega naslova, na podlagi dejstev, ki so obsežena z objektivnimi in časovnimi mejami pravnomočnosti tega izvršilnega naslova? Njuno pomembnost utemeljujeta z zagotovitvijo pravne varnosti in enotne uporabe prava ter njegovega razvoja preko sodne prakse. Navajata, da je v izvršilnih zadevah na podlagi 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni dovoljen.

5. Druga in tretja upnica vlagata predlog za dopustitev revizije v izvršilni zadevi, v kateri je bil sklep sodišča prve stopnje izdan po uveljavitvi novele ZPP-E, ki se je začela uporabljati 14. 9. 2017. Tako se uporablja določba drugega odstavka 367. člena ZPP, ki določa, da Vrhovno sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni. ZIZ v 10. členu določa, da je pod pogoji iz ZPP revizija dovoljena le zoper tisti sklep, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Gre za novost, ki je bila uveljavljena 25. 3. 2018 z novelo ZIZ-L. 6. Pred novelo ZIZ-L v izvršilnem postopku revizija ni bila dovoljena. Tako že v izhodišču ni samoumevno, komu, kdaj in v katerem postopku bo zakonodajalec omogočil dostop do Vrhovnega sodišča, kar ostaja enako tudi po uveljavitvi novele ZPP-E oziroma ZIZ-L.1 (Dopuščena) revizija je izredno pravno sredstvo zoper že pravnomočno sodno odločbo, zato je treba s tega vidika ustrezno zoženo razlagati tudi ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.2

7. ZIZ v 10. členu jasno določa, da je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe v izvršilnem postopku, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Izpodbijani sklep je bil sicer izdan v izvršilnem postopku (prvi odstavek 212. člena ZIZ), vendar z njim ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, pač pa o zahtevi za naložitev sodnih penalov, s katerimi se dolžnika nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočni odločbi, sili, da bi svojo obveznost izpolnil prostovoljno, brez izvršbe.3 Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, pač pa o zahtevi za naložitev sodnih penalov, predlog za dopustitev revizije skladno z zožujočo razlago prvega odstavka 10. člena ZIZ ni dovoljen.4

8. Ker predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s 367. členom ZPP in drugim odstavkom 374. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gl. VS RS sklep 269/2019 z dne 17. 6. 2019. 2 Prav tam. 3 VS RS sklep II Ips 963/2006 z dne 5. 11. 2009, tč. 7 obrazložitve. 4 Vrhovno sodišče je sicer v zadevi II DoR 62/2020 dne 22. 5. 2020 prekinilo postopek in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti tega člena ZIZ. Menilo namreč je, da je ureditev, ki revizijo dopušča le upniku, ne pa tudi dolžniku, v nasprotju z ustavnim jamstvom načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Zadeva je pred Ustavnim sodiščem evidentirana kot U-I-225/2020. Ker se vložena zahteva za presojo ustavnosti ne razteza na sklepe, s katerimi je bilo odločeno o zahtevi za naložitev sodnih penalov, Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni prekinilo postopka, pač pa je o predlogu za dopustitev revizije odločilo.