Jedro

Predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, ki je bil vložen po preteku enomesečnega roka, je upravni organ pravilno zavrgel kot prepoznega.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni upravni organ kot prepoznega zavrgel predlog tožeče stranke da se obnovi postopek končan z odločbo Upravne enote Ptuj št. D 363-9/00-04-101 z dne 30. 4. 2002. V obrazložitvi navaja, da je pooblaščenka tožeče stranke pri Upravni enoti Ptuj dne 27. 10. 2011 vložila zahtevek za izdajo odločbe v zadevi denacionalizacije po upravičenki A.A. Upravni organ je zahtevo štel kot predlog za obnovo postopka končanega z zgoraj navedeno upravno odločbo, s katero je bila zahteva za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo v času nacionalizacije v lasti B.B. in C.C. v celoti zavrnjena. Kot pravno podlago za svojo odločitev navaja določbo 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da je mogoče postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, na podlagi 4. točke 260. člena ZUP obnoviti, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. Po določbi 3. točke prvega odstavka 263. člena ZUP pa lahko na podlagi navedenega obnovitvenega razloga stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je mogla uporabiti novi akt (sodbo, odločbo). Glede na to, da se predlog za obnovo postopka utemeljuje z izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu D.D., (odločba Upravne enote Ptuj št. 213-9/2008-9 (0605041) z dne 17. 5. 2011) in da je bila citirana odločba vročena pooblaščenki tožeče stranke dne 17. 5. 2011 in postala pravnomočna dne 6. 6. 2011, je enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka izrekel dne 19. 6. 2011. Glede na navedeno je bilo potrebno zato predlog za obnovo postopka kot prepoznega zavreči. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s svojo odločbo št. 4904-10/2011-4-045102 z dne 9. 7. 2012. V obrazložitvi soglaša s presojo upravnega organa prve stopnje, da je treba vlogo z dne 27. 10. 2011 šteti kot predlog za obnovo postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Ker se predlog za obnovo postopka nanaša na državljanstvo pravne naslednice lastnice podržavljenega premoženja (D.D.), ugotovitvena odločba z dne 17. 5. 2011, s katero je bilo odločeno o državljanstvu imenovane, pa je bila vročena pooblaščenki tožeče stranke dne 17. 5. 2011, je enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo iz tega obnovitvenega razloga iztekel dne 19. 6. 2011, zato je bila iz tega razloga odločitev prvostopnega organa že zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev pravila in utemeljena. Pritožbeni organ je nadalje v citirani odločbi tudi navedel, da iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila zoper negativno denacionalizacijsko odločbo vložena pritožba ali ugovor v smeri zmotne ali neuporabe 12. člena ZDen, zato meni, da niso izpolnjeni niti vsebinski pogoji za obravnavanja predloga za obnovo postopka, ki ga je vložila tožeča stranka. Glede na dejanski stan v zadevi in ob predpostavki izpolnjenih procesnih pogojev, bi bil obnovitveni razlog iz 4. točke prvega odstavka 260. člena izpolnjen le, če bi bilo v ponovljenem postopku ugotovljeno, da je A.A., ki ji je bilo premoženje podržavljeno, na podlagi 9. člena ZDen mogoče šteti za upravičenko do denacionalizacije. To dejstvo pa iz ugotovitvene odločbe o državljanstvu imenovane, ki je bila izdana v ponovnem postopku (odločba št. 201-164/01-0605041 z dne 26. 9. 2005) ne izhaja, oz. v njej ni izkazano. Glede na vse navedeno je pritožbeni organ štel, da je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da se je upravna praksa v postopkih denacionalizacije spreminjala, zlasti glede dedičev prvega dednega reda po 12. členu ZDen. Izpodbijani sklep je upravni organ izdal v denacionalizacijskem postopku pod opr. št. D 363-9/00-04-101, vendar je iz neznanega razloga odprl povsem nov spis in postopek. Upravni organ se je postavil na napačno stališče, ko je zahtevek za izdajo odločbe zaradi molka organa z dne 27. 10. 2011 štel kot predlog za obnovo postopka. Ta zahtevek je bil upravnemu organu postavljen iz razloga, ker je upravni organ v dopisu z dne 7. 10. 2011 zavzel stališče, da je predmetni denacionalizacijski postopek končan in da je postala odločba o denacionalizaciji pravnomočna. Vendar pregled zadeve pokaže, da denacionalizacijski postopek ni pravnomočno končan, glede na to, da je bila odločba o denacionalizaciji vročena E.E. šele po njegovi smrti, odločbe pa tudi ni prejela pooblaščenka, da bi se zoper njo pritožila glede na to, da še vedno ni bilo rešeno predhodno vprašanje državljanstva za A.A. Državljanstvo imenovane upravičenke se je ugotavljalo do 10. 1. 2008 z odločitvijo Ustavnega sodišča, postopek pa je še v teku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strassbourgu. ZDen nima posebne določbe o tem, kdaj se lahko zaradi odločanja o predhodnem vprašanju državljanstva prekinjeni postopek denacionalizacije nadaljuje. Tako je hčerka upravičenke D.D. vložila predlog na ugotavljanje državljanstva in vstopila v postopek takoj, ko je izvedela, da se je sodna praksa pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije spremenila, tako da se osebe, ki so bile med drugo svetovno vojno mladoletne, niso štele za nelojalne in da bo skladno s takšno prakso ugotovljeno, da je bila državljanka Jugoslavije v času podržavljenja. Njeno stališče se je izkazalo za točno, zato bi bilo potrebno imenovano šteti kot upravičenko na podlagi določbe 12. člena ZDen. Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen je za ugotavljanje državljanstva osebe kot predhodnem vprašanju za denacionalizacije izrecno pristojen upravni organ za notranje zadeve. To pa seveda pomeni, da mora organ, ki vodi denacionalizacijski postopek skladno z določbami ZUP prekiniti postopek, ko pa je predhodno vprašanje rešeno, pa se nadaljuje po uradni dolžnosti. Zato je izpodbijani sklep nezakonit in v nasprotju s citiranimi predpisi. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje, za napotilom, da postopek denacionalizacije nadaljuje po uradni dolžnosti.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je upravni organ odločal pravilno, ko je zahtevek tožeče stranke z dne 27. 10. 2011 za izdajo denacionalizacijske odločbe o vračilu nepremičnin podržavljenih upravičenki A.A., zaradi izdaje pozitivne odločbe o državljanstvu dedinji prvega dednega reda D.D., štel kot predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 4. točki 260. člena ter v nadaljevanju svoje odločitev oprl na ugotovitev, da je ta predlog bil vložen prepozno, glede na to, da se je enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz tega obnovitvenega razloga iztekel dne 19. 6. 2011. Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bil denacionalizacijski postopek glede nepremičnin podržavljenih B.B. in C.C. z odločbo Upravne enote Ptuj št. D 363-9/00-04-101 z dne 30. 4. 2002 zavrnjen in citirana odločba vročena vlagatelju zahteve E.E. 18. maja 2002, tako da je postala pravnomočna dne 3. 6. 2002. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je bila odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo vročena E.E. po njegovi smrti (po navedbah tožene naj bi umrl 28. 6. 2003) in da bi moral upravni organ s sklepom postopek prekiniti in pozvati dediče, da vstopijo v postopek. Navedeno pa potrjuje tudi pravilnost stališča upravnega organa, ki je zahtevo tožečih strank z dne 27.10. 2011 pravilno štel kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka.

Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da je bila odločba, s katero je bilo ugotovljeno državljanstvo D.D., vročena pooblaščenki tožeče stranke dne 17. 5. 2011. Glede na ugotovite, da je bil predlog za obnovo postopka vložen dne 27. 10. 2011, je bil torej vložen po preteku enomesečnega roka določenega za vlaganje predloga po 4. točki 260. člena ZUP, torej prepozno. Zato je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita in ima podlago tudi v podatkih predloženega upravnega spisa.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožeči stranki tudi pravilno pojasnila, da iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila zoper negativno denacionalizacijsko odločbo vložena pritožba zaradi zmotne uporabe oz. neuporabe 12. člena ZDen in da tako tudi vsebinski pogoji za obravnavanje predloga za obnovo postopka ne bi bili izpolnjeni. Zato je sodišče, ne da bi se spuščalo v presojo tožbenih navedb v zvezi z opravilnimi številkami pod katerimi je bila izdana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo in izpodbijani sklep, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).