Jedro

V obravnavani zadevi gre za isti upravni spor, kot se vodi pod opr. št. I U 1306/2020, ker gre za isti stranki in za isti izpodbijani upravni akt. Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče pod opr. št. I U 1306/2020, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Pooblaščenka tožnika je priporočeno po pošti 11. 9. 2020 vložila pravočasno tožbo. V tožbi je kot tožnika navedla osebo z imenom A.A., državljan Ljudske Republike Bangladeš. Navaja, da izpodbija sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1839/2020/4 (1312-33 (pravilno: 1312-22, opomba sodišča)) z dne 4. 9. 2020, ki je bil tožniku vročen dne 8. 9. 2020 in na podlagi katerega je bil pridržan na prostore Centra za tujce od 3. 9. 2020 ob 23.55 uri do 3. 12. 2020 ob 23.55 uri. Tožbo vlaga zaradi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep št. 2142-1839/2020/4 (1312-33 (pravilno: 1312-22, opomba sodišča)) z dne 4. 9. 2020 odpravi oziroma podredno naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek.

2. Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da je tožena stranka priložila pooblastilo in izpodbijani akt št. 2142-1843/2020/4 (1312-22) z dne 4. 9. 2020, ki se nanašata na osebo z imenom B.B..

3. Sodišče je pri odločanju o zakonitosti izpodbijanega akta vezano na tožbo1, katere obvezna sestavina po prvem odstavku 30. člena ZUS-1 je med drugim tudi navedba tožnika in h kateri je treba priložiti tudi izpodbijan akt. Ker je bilo k tožbi priloženo pooblastilo in izpodbijani akt, ki se ni nanašal na tožnika, je štelo, da je tožba nepopolna, in tožnika v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1 pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti tako, da sodišču predloži pravilen izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo, in pooblastilo, ki se nanaša na tožnika (list. št. 10).

4. Pooblaščenka tožnika je pravočasno popravila tožbo tako, da je priložila pravilen izpodbijani akt št. 2141-1839/2020/4 (1312-22), in tožnikovo pooblastilo (list. št. 11, priloga A3, A4).

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da se upravni spor v obravnavni zadevi že vodi pod opr. št. I U 1306/2020 in je tožena stranka v tej zadevi že predložila odgovor na tožbo in upravne spise dne 15. 9. 2020. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnik je odgovoril, da je bila za tožnika A.A. obravnava 16. 9. 2020 ob 9.30 uri pri naslovnem sodišču, tako da je verjetno prišlo do pomote, saj je za istega tožnika za navedeno obravnavo že včeraj (15. 9. 2020) poslala odgovor na odgovor na tožbo.

7. Tožba se zavrže. 8. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kolikor ta zakon ne določa drugače. Tretji odstavek 189. člena ZPP določa, da se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, dokler pravda teče; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku (četrti odstavek 189. člena ZPP).

9. Iz uradnih evidenc, ki se vodijo pri tem sodišču je razvidno, da je tožnik pred Upravnim sodiščem RS priporočeno po pošti dne 11. 9. 2020 vložil dve tožbi zoper isti izpodbijani upravni akt. Upravni spor v zvezi s tožbo zoper izpodbijani sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1839/2020/4 (1312-22) z dne 4. 9. 2020, ki je bila prva evidentirana v evidenčno-vpisniški službi, se vodi pod opr. št. I U 1306/2020. V navedeni zadevi je bil izveden narok za glavno obravnavo 16. 9. 2020, kot to navaja tožnik, vendar do izdaje tega sklepa še ni bilo pravnomočno odločeno. Istega dne (11. 9. 2020) je ista pooblaščenka vložila tožbo zoper isti izpodbijani akt, torej sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1839/2020/4 (1312-22) z dne 4. 9. 20202. 10. V obravnavani zadevi gre za isti upravni spor, kot se vodi pod opr. št. I U 1306/2020, ker gre za isti stranki in za isti izpodbijani upravni akt. Uporaba citiranega določila ZPP pomeni, da se upravni spor v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče pod opr. št. I U 1306/2020. Na tej podlagi (tretji odstavek 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) je sodišče s sklepom tožbo zavrglo.

1 Da je sodišče pri odločanju o zakonitosti upravnega akta vezano na tožbo je razvidno iz 26. člena ZUS-1, ki določa, da se upravni spor začne s tožbo, torej na zahtevo stranke, ki mora razložiti, zakaj toži (30. člen ZUS-1). Sodišče pa razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), medtem ko upravni akt presoja v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člen ZUS-1). Obseg sodnega varstva je namreč določen z vrsto in obsegom predmeta spora, ki ga je določil tožnik, saj sodišče brez njegovega predloga po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta. 2 Pravilen izpodbijani sklep in pooblastilo je tožnik priložil šele po pozivu sodišča, da je tožba nepopolna, saj sta bila k tožbi priložena pooblastilo in izpodbijani sklep, ki sta se je glasila na drugo osebo.