Jedro

Nasprotni predlog predlagateljice je po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: 1/ v II. tč. izreka sklepa za besedilom „prostočasne aktivnosti“ doda besedilo „in nakupe daril za rojstne dni prijateljev od otrok.“; 2/ III. tč. izreka sklepa sedaj glasi: „Nasprotna udeleženka C. C., EMŠO: 000 je dolžna mesečno prispevati od 3. 7. 2020 dalje za preživljanje mld. A. 60,00 EUR in mld. B. 54,00 EUR in sicer na račun mesečnih stroškov, povezanih z/s: šolskimi položnicami, šolskimi potrebščinami, knjigami, delovnimi zvezki, izvenšolskimi aktivnostmi (npr. športno udejstvovanja oziroma krožki, tečaji in podobno), praznovanji rojstnih dni mld. A. in mld. B., frizerjem in stroški v zvezi z uporabo GSM za oba otroka ter vse potrebne nakupe in plačila, navedene v tej točki, tudi opraviti.“; 3/ v IV. tč izreka sklepa znesek 100,00 EUR nadomesti z zneskom 90,00 EUR, znesek 90,00 EUR pa z zneskom 81,00 EUR, 4/ v V. tč. izreka sklepa znesek 175,88 EUR nadomesti z zneskom 108,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba predlagatelja in pritožba nasprotne udeleženke v celoti zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo sodno poravnavo, s katero sta bila mladoletna otroka zaupana v vzgojo in varstvo obema staršema (I/1), s tem, da bosta otroka pri vsakem od staršev preživela polovico časa (I/3),1 njuno prijavljeno stalno bivališče pa je na naslovu nasprotne udeleženke, ki je hkrati tudi naslov za vročanje pošiljk otrokoma (I/2). Sodišče prve stopnje je v II. tč. izreka sklepa odločilo, da bosta udeleženca stroške preživljanja otrok od 3. 7. 2020 dalje pokrivala na način, da bo vsak udeleženec kril ločeno stroške v času, ko bosta otroka pri vsakemu od njiju, za namestitev, prehrano, čistila, osebno higieno, dopuste, oblačila in obutev, računalnik in s tem povezano opremo, igrače, športno opremo in rekvizite ter prostočasne aktivnosti. V III. tč. izreka sklepa je sodišče odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna prispevati od 3. 7. 2020 dalje za preživljanje mld. A. 65,00 EUR in za mld. B. 55,00 EUR in sicer na račun stroškov, povezanih s/z: šolskimi položnicami, šolskimi potrebščinami, knjigami, delavnimi zvezki, zunajšolskimi aktivnostmi (npr. športna udejstvovanja oziroma krožki, tečaji...), praznovanji rojstnih dni mld. A. in mld. B., nakupi daril za rojstne dneve njunih prijateljev, frizerjem ter GSM aparati za oba otroka ter vse potrebne nakupe in plačila, navedene v tej točki, tudi opraviti. Predlagatelju je naložilo, da je dolžan za preživljanje mladoletnih otrok glede stroškov, ki so navedeni v III. točki izreka sklepa, za čas od 3. 7. 2020 dalje plačevati mesečno preživnino in sicer za A. v višini 100,00 EUR in za B. v znesku 90,00 EUR, in sicer do nastopa pravnomočnosti sklepa zapadle obroke preživnine v petnajstih dneh, po pravnomočnosti sklepa zapadle obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun nasprotne udeleženke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti vsakega posameznega mesečnega obroka dalje do plačila, v dosojeni višini do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valorizirani višini, določeni v vsakokratnim obvestilom pristojnega CSD (IV). Predlagatelju je še naložilo, da je dolžan za preživljanje A. in B. za obdobje od junija 2019 do junija 2020 na račun razlike že plačanih prispevkov plačati še 175,88 EUR za vsakega otroka, vse v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2020 dalje do plačila (V). V presežku je zavrnilo predlog in nasprotni predlog udeležencev (VI). Sodišče je še odločilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu nasprotne udeleženke o načinu uveljavljanja davčne olajšave in o načinu delitve otroškega dodatka in o hrambi osebnih dokumentov otrok, zato je v tem delu predlog zavrglo (VII). Odločilo je še, da udeleženca trpita vsak svoje stroške nepravdnega postopka (VIII).

2. Predlagatelj izpodbija II., III., IV., V. in VI. tč. izreka sklepa.2 Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo nakupe daril za rojstne dneve prijateljev in postavko „GSM aparati za oba otroka“, vključiti v nabor stroškov iz II. točke sklepa in ustrezno zmanjšati znesek preživnine v III. in IV. tč. sklepa. Odločitev v tem delu odstopa od dosedanjega načina pokrivanja teh potreb in je v nasprotju s koristjo otrok. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotna udeleženka ni zmožna korektno poskrbeti za nakup daril v primerih, ko se bo posamezni otrok udeležil praznovanja skupaj s predlagateljem. Predlagatelj bo zato moral nositi dodatne stroške za nakupe daril, ko se bo otrok praznovanja udeležil skupaj s predlagateljem, ker z nasprotno udeleženko ne bo mogoče uskladiti nakupa darila. Primernejša bi bila rešitev, da udeleženca v bodoče vsak pri sebi po svoji presoji in na svoje stroške poskrbita za udeležbo otrok na rojstnih dnevih in za nakup daril. Sodišče prve stopnje ni navedlo, ali se postavka „GSM aparati“ nanaša samo na naročnino ali tudi za nakup aparata, zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Otroka sta dobila telefona v preteklem letu, zato ni pričakovati, nakupa novih aparatov. Postavka je močno pretirana. Predlagatelj krije stroške naročnine GSM za B., kar je sodišče prezrlo, nasprotna udeleženka pa stroške za A. Strošek naročnine za GSM bi moral biti vključen v II. tč. sklepa, v III. in IV. tč. sklepa pa ustrezno zmanjšan preživninski znesek. Sodišče ni imelo pravne podlage za odločitev, da se preživnina nakazuje na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Ker sta otroka zaupana staršema, bi bila ustrezna ureditev, da sta udeleženca dolžna za vsakega otroka odpreti TRR, na katerega starša nakazujeta preživnino in iz tega računa oba, po vsakokratnem medsebojnem dogovoru, pokrivata izdatke iz nabora stroškov iz III. tč. sklepa. Za šolske potrebščine je sodišče priznalo previsoke stroške, saj bo imela A. v prvih treh razredih brezplačne delovne zvezke, previsoko so ocenjeni tudi stroški za B. Zmotno je sodišče izračunalo povprečne stroške za šolske položnice. Trenutno so stroški šolskih položnic za A. višji kot za B., ker ima več obrokov kot B., vendar bo takšno stanje trajalo le do zaključka tretjega razreda. Sodišče bi moralo določiti povprečen strošek šolskih položnic za celotno devetletko. Sodišče je glede zunajšolskih dejavnosti priznalo za A. obiskovanje dveh, predlagatelj pa je podal soglasje le za eno brezplačno dejavnost v šoli in za eno plačljivo zunajšolsko dejavnost. Neracionalni so izdatki praznovanja rojstnega dneva otrok, ki v povprečju ne morejo preseči zneska 8,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Glede materialnih zmožnosti udeležencev ni nobenega razloga, da se nasprotna udeleženka ne bi trudila za boljši dohodek in se potegovala za delo v policiji, saj bi na ta način dobila višje dohodke. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo posojilno obveznost nasprotne udeleženke, ker nasprotna udeleženka očetu ne poravnava dolga povsem redno, poleg tega pa je v elektronskem sporočilu njen oče trdil, da ne gre za stalno in pravno zavezujočo obveznost. Neprerekano je dejstvo, da nasprotni udeleženki finančno pomagajo pri nakupu potrebščin za otroka starši, glede na sodno prakso pa se navedeni prispevki upoštevajo v okviru preživninske obveznosti posameznega preživninskega zavezanca. Morda mora to uslugo res vrniti, vendar to ne pomeni, da ima s tem enake izdatke. Sodišče je nasprotni udeleženki brez podlage verjelo, da rabljenih oblačil in obutve za A. ne prejema več. Četudi bi v celoti držali razlogi o preživninski zmožnosti nasprotne udeleženke je napačna ugotovitev, da nasprotna udeleženka mesečno razpolaga z zneskom 800,00 EUR, ker izračun pokaže, da je znesek najmanj 900,00 EUR, ker je njena povprečna mesečna plača v letu 2019 1.200,00 EUR. Sodišče ni upoštevalo, da so dodatki, ki jih prejema predlagatelj variabilni, zmotno pa je ugotavljalo njegove dohodke za obdobje od januarja 2020 dalje, namesto za celotno obdobje od uvedbe nepravdnega postopka. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je predlagatelj z opremljanjem stanovanja ne bo imel nadaljnjih stroškov. Dejstvo, da otroka že živita v njegovem stanovanju, ne pomeni, da je stanovanje dokončno opremljeno in da nima pravice zagotoviti otrokoma enakega stanovanjskega standarda, kot ga imata otroka pri nasprotni udeleženki. Preživninske zmožnosti udeležencev so enake, zato sta udeleženca dolžna kriti vsak po 50 % potreb otrok. Posledično je sodišče zmotno preživninsko breme predlagatelja za nazaj določilo v višini 60 %. Sodišče glede preživninske obveznosti predlagatelja ni upoštevalo, da sta imela in imata udeleženca enake materialne zmožnosti in da sta se dogovorila, da si stroške otrok delita na polovico, nasprotna udeleženka pa je šele kasneje odstopila od tega dogovora. Nasprotna udeleženka je uveljavljala verzijski zahtevek, za katerega nepravdno sodišče ni pristojno. Sodišče ne bi smelo korigirati njenega (tožbenega) predloga in ga preoblikovati v preživninski zahtevek. Predlagatelj je priglasil pritožbene stroške v višini sodne takse za pritožbo.

3. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo vseh potreb otrok in tudi ne realnih finančnih zmožnosti udeležencev, potrebe otrok pa je ovrednotilo preveč restriktivno. Izkustveno je znano, da otrok potrebuje mesečno povprečno 500,00 do 600,00 EUR za kritje stroškov. Po razpadu življenjske skupnosti udeležencev sta otroka izpostavljena restriktivnemu pristopu k pokrivanju njunih finančnih potreb na strani nasprotne udeleženke, ker nima dovolj finančnih sredstev, predlagatelj pa ni pripravljen prispevati večjega finančnega prispevka od minimalnega. Strošek šole v naravi za B. je 130,00 EUR in ne 100,00 EUR. Ta strošek je sedaj breme nasprotne udeleženke, ki pa bo morala tudi poskrbeti za nakup oblačil, ker se šola v naravi odvija v gorah.3 Otroka bosta potrebovala nekaj denarja s seboj, tako v šoli v naravi kakor tudi na izletih. Vpisnina v glasbeno šolo za A. je bila 22,00 EUR, mesečna vadnina je 25,00 EUR, treba je bilo kupiti tudi učbenik za glasbeno šolo in potrebščine, kar predstavlja dodatni strošek v višini 21,14 EUR. Za B. bo potreben aparat za zobe in tudi morebitna korekcijska očala. S finančnim prispevkom, kot ga je določilo sodišče, ni mogoče kriti 40 % vseh potreb otrok. Tudi porazdelitev finančnega bremena je neustrezna. Nasprotna udeleženka prejema dohodke na spodnji meji povprečja, zato bi moral biti prispevek predlagatelja 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Sodišče je kršilo pravila postopka, ker ni zaslišalo D. D., ki živi s predlagateljem, kar pomeni, da so njegovi bivalni stroški nižji, ni pa tudi zaslišalo predlagateljeve sestre, kot je predlagala nasprotna udeleženka, ki je trdila, da mu je sestra posodila denar.

4. Predlagatelj in nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.4

5. Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev nepravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišče prve stopnje ni zaslišalo prič, kot je predlagala nasprotna udeleženka, kar pa ni vplivalo na pravilno dokazno oceno, s tem, da so pritožbene navedbe v tem delu tudi premalo konkretizirane, predvsem pa dokazi ne bi mogli izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede porazdelitve preživninskega bremena med udeleženca.

7. Nasprotna udeleženka je v nasprotnem predlogu,5 predlagala, da se otroka dodelita njej v varstvo in vzgojo ter da se predlagatelju naloži, da plačuje mesečno preživnino v višini 286,00 EUR za B. in 312,00 EUR za A. Kasneje je ta predlog še dopolnila in spremenila ter zahtevala, da mora predlagatelj plačati nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela za A. v višini 489,54 EUR in za B. 489,54 EUR za čas od junija 2019 do maja 2020,6 nato pa je predlog znova razširila in predlagala, da se predlagatelju naloži, da dodatno plača predlagateljici še stroške za B. v višini 219,10 EUR in za A. v višini 129,03 EUR, v zvezi z nakupi oblačil, športne opreme in igrač.7 Pritožba ima prav, da je nasprotni predlog predlagateljice v tem delu po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine 4. 11. 2019. Tudi materialnopravno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.8 Pri odločanju o tem, pravila katerega postopka naj se uporabijo, ne gre za odločanje o pristojnosti sodišča in takšna kršitev ni absolutna temveč relativna, za katero ZPP izrecno določa, da je ni mogoče uveljaviti proti odločbi o glavni stvari izdani v pravdnem postopku. Meritorni sklep se po svojih učinkih ne razlikuje od sodbe, zato ni mogoče šteti, da je odločitev nezakonita ali nepravilna zgolj zaradi napačnega poimenovanja.9

8. Sodišče prve stopnje je otroka zaupalo v varstvo in vzgojo obema staršema, s tem, da je ohranilo enak režim, kot je veljal do izdaje sklepa, ko sta otoka preživela enak čas pri obeh starših. Ker je komunikacija med udeležencema konfliktna in zato bistveno omejena, sta udeleženca do sedaj stroške preživljanja otrok krila na način, da je vsak od njiju pokrival v času, ko sta otroka pri vsakemu od njiju, ločeno stroške namestitve, prehrane, čistil, osebne higiene, dopustov, oblačil in obutve, računalnika in s tem povezane opreme, igrač, športne opreme in rekvizitov ter prostočasnih aktivnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da bosta na enak način te stroške krila udeleženca tudi v bodoče.10

9. Nasprotna udeleženka opredeljeno v pritožbi ni navedla razlogov, zaradi katerih se ne strinja z zgoraj navedenim načinom kritja stroškov. Določno ni nasprotovala odločitvi in razlogom, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da krijeta udeleženca vsak ločeno stroške preživljanja otroka v času, ko sta otroka pri vsakem od njiju, pri čemer je te preživninske stroške v II. tč. izreka tudi določno opredelilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi zgolj navajala, da je odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena nepravilna in da bi predlagatelj moral kriti preživnino v višini 200,00 EUR za vsakega otroka in ne 100,00 EUR oziroma 90,00 EUR. S temi pritožbenimi navedbami je izpodbijala III. in IV. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerima je sodišče odločilo, kateri preživninske stroške krijeta udeleženca skupaj in v kašnem razmerju, s tem, da mora nakupe in plačila teh stroškov preživljanja plačati nasprotna udeleženka. Nasprotna udeleženka v pritožbi tudi navaja, da nima dovolj finančnih sredstev, da bi sama zagotovila povprečni življenjski standard otrok, predlagatelj pa ni pripravljen prispevati večjega finančnega prispevka od minimalnega. Nasprotna udeleženka v zvezi s stroški, ki se nanašajo na plačilo šolskih položnic še navaja, da nastajajo dodatni stroški za oblačila in žepnino v zvezi s šolo v naravi. Do teh pritožbenih navedb se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju obrazložitve, ko bo presojalo utemeljenost pritožbe glede višine preživninskih izdatkov, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in so v zvezi z odločitvijo iz III. tč. izreka sklepa. S temi pritožbenimi navedbami nasprotna udeleženka konkretno ne izpodbija režima kritja stroškov, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v II. tč. izreka sklepa. Udeleženca sta sicer pred uvedbo opisanega režima skupaj krila posamezne stroške oziroma sta bila dogovorjena, da vsak nosi polovico stroškov, vendar je bil ta režim spremenjen, ko sta udeleženca začela ločeno kupovati otrokoma stvari kot so opredeljene v II. tč. izreka sklepa. Pritožbeno sodišče je v tem delu preizkusilo sklep v mejah razlogov, kot so navedeni v pritožbi (prvi odstavek 350. člena ZPP), hkrati pa tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje določilo ustrezen režim, ki je sicer že obstajal pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje, glede na okoliščine konkretnega primera pa je tudi korist otrok.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam predlagatelja, da se udeleženca glede udeležbe otrok na rojstnih dnevih in stroškov obdarovanja ne bosta mogla uskladiti, zato je bolj primerno, da vsak udeleženec krije sam te stroške, ko poskrbi za udeležbo otrok na rojstnih dnevih. Tak režim je obstajal tudi do sedaj. Udeleženca bosta na ta način tudi poskrbela, da se bosta otroka (izbrano) udeležila tistih praznovanj, ki si potrebna za njuno socializacijo in osebnostni razvoj, kar pa je del starševske odgovornosti povezne z vzgojo otrok. Nobenega dvoma ni, da zaradi otežene komunikacija med udeležencema, ni mogoče pričakovati, da se bosta udeleženca lahko dogovorila glede nakupa nakup daril in da „apel“ sodišča prve stopnje, da naj udeleženca premostita težave v komunikaciji, kot to pravilno izpostavlja pritožba, vsaj še nekaj časa ne bo dosegel želenega rezultata. Sodišče prve stopnje je ugotovilo,11 da so mesečni stroški nakupa daril za B. 10,00 EUR in za A. 15,00 EUR ter da so ocenjene mesečne potrebe, ki jih krijeta udeleženca skupaj za B. 145,00 EUR in za A. 165,00 EUR.12 Ker bosta udeleženca sama krila stroške daril, so skupni stroški, ki jih krijeta udeleženca za B. 135,00 EUR in za A. 150,00 EUR. Glede na porazdelitev preživninskega bremena, ki ga je sodišče pravilno določilo,13 mora predlagatelj kriti te mesečne stroške v višini 81,00 EUR za B. in 90,00 EUR za A., nasprotna udeleženka pa krije te mesečne stroške v višini 54,00 EUR za B. in v višini 60,00 EUR za A. 11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo materialne zmožnosti obeh udeležencev. Dodatki, ki jih prejema predlagatelj od januarja 2020 do marca 2020 so višji, kot jih je prejemal pred tem obdobjem, pa vendar je ocena sodišča, da so predlagateljevi povprečni dohodki 1.780,00 EUR pravilna, čeprav temeljijo zgolj na oceni za obdobje od januarja 2020 do marca 2020. Tudi povprečni mesečni dohodki predlagateljice v višini 1.080,00 EUR so pravilno določeni. Neutemeljeno se predlagatelj v pritožbi znova zavzema, da bi predlagateljica imela večje materialne zmožnosti, če bi se zaposlila na policiji. Na te navedbe je predlagatelju že odgovorilo sodišče prve stopnje, ki je navedlo utemeljene razloge, zaradi katerih te trditve in predlogi predlagatelja niso utemeljeni.14

12. Udeleženca sta po razpadu življenjske skupnosti pridobila posojila in kredita, s katerimi si je predlagatelj zagotovil bivanjske prostore za sebe in otroke ter opremil stanovanje, nasprotna udeleženka pa je na ta način lahko izplačala predlagatelja ob delitvi skupnega premoženja.15 Ker sta na ta način udeleženca uredila bivalne razmere zase in otroke, je to finančno breme sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri oceni materialnih zmožnostih udeležencev. Tudi po oceni (izračunu) pritožbenega sodišča mesečne finančne zmožnosti nasprotne udeleženke bistveno ne presegajo zneska 800,00 EUT, zato so v tem delu neutemeljene pritožbene navedbe predlagatelja. Neutemeljena je tudi pritožbena teza predlagatelja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da bo imel predlagatelj v bodočnosti še dodatne stroške z opremo stanovanja za otroke, ker je stroške opreme stanovanja za otroka sodišče prve stopnje že upoštevalo.

13. Predlagatelj neutemeljeno izpodbija plačilno obveznost nasprotne udeleženke, ki jo ima na podlagi posojilne pogodbe,16 na podlagi katere je od očeta prejela posojilo za odkup solastniškega deleža na skupnem premoženju in se pri tem sklicuje na elektronsko sporočilo njenega očeta, iz katerega pa ni mogoče zaključiti, da nasprotna udeleženka ne odplačuje posojila. Enako velja za pritožbo nasprotne udeleženke, ki zatrjuje, da predlagatelj ni prejel posojila od sestre in očeta, kar sicer izhaja iz potrdila o vračilu denarja in posojilne pogodbe.17

14. Glede na pritožbene navedbe predlagatelja, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da finančna pomoč staršev nasprotne udeleženke, ki so plačevali nekatere (dodatne) potrebščine za otroka, glede na okoliščine primere, ne pomeni, da se je zato zmanjšala preživninska obveznost predlagatelja oziroma da bi ta okoliščina lahko vplivala na porazdelitev preživninskega bremena, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica čedalje manjkrat dobiva oblačila od prijateljic, zato tega dejstva ni posebej upoštevalo kot povečanje razpoložljivih dohodkov nasprotne udeleženke, s tem, da je tudi predlagatelj prejel od sestre „kakšno“ stvar za otroke.18 Tudi pritožbeno sodišče tej oceni sodišča prve stopnje pritrjuje, posebej iz razloga, ker glede na celovito oceno vseh dejstev, ta dejstva ne morejo spremeniti pravilne odločitve sodišča prve stopnje glede porazdelitve preživninskega bremena.

16. Glede na mesečne dohodke in finančne obveznosti udeležencev ter podobne režijske stroške in stroške oskrbe otrok, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ima predlagatelj mesečno na razpolago 1.200,00 EUR, nasprotna udeleženka pa 800,00 EUR in je posledično pravilno porazdelilo breme preživljanju otrok, ki je na obeh roditeljih, s tem, da predlagatelj krije 60% teh potreb, nasprotna udeleženka pa 40%, kot so opredeljeno navedene v (spremenjeni) III. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje.

17. Vse stroške življenjskih potreb otrok iz III. tč. izreka sklepa bo krila nasprotna udeleženka, zato mora predlagatelj za kritje teh stroškov plačevati svoj del preživninske obveznosti na bančni račun nasprotne udeleženke. Skupni bančni račun, za katerega se zavzema predlagatelj, da bi udeleženca lahko dvigovala denar, s katerim bi krila preživninske potrebe otrok, bi bila primerna rešitev, če bi med udeležencema obstajalo zaupanje in soglasje glede kritja življenjskih potreb otrok. Ker tega zaupanja ni, kar še posebej izpostavlja predlagatelj v pritožbi, potem njegov predlog ni sprejemljiv. Pritožbeno sodišče še dodaja, da udeleženca nista nasprotovala odločitvi, da je obveznost plačila preživninskih izdatkov iz III. tč. izreka sklepa na nasprotni udeleženki, in tudi nista predlagala, da bi se ta obveznost periodično izmenjevala med udeležencema, na način, da bi bila v naslednjem terminskem obdobju (npr. v naslednjem letu) ta obveznost na strani predlagatelja.

18. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo višino mesečnih stroškov posameznega otroka, tako da je vzpostavilo pravilno sintezo med potrebami otrok in materialnimi zmožnostmi njunih staršev. Določena preživnina vključuje stroške življenjskih potreb obeh otrok, kot jih določa 190. člen DZ in je zato primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja vsakega otroka, hkrati pa je odsvit materialnih zmožnosti njunih staršev (189. člen DZ). V sklepu se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh življenjskih potreb posameznega otroka in materialnih zmožnosti udeležencev. Na podlagi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP je dokazno ocenilo vse relevantne dokaze, ki jih je z vidika logičnih in splošnih izkustvenih pravil pravilno ocenilo. Pritožbi se zato neutemeljeno zavzemata za znižanje oziroma zvišanje preživnine. Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljanju na te razloge iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje sklicuje in se v nadaljevanju le na kratko opredeljuje do pritožbenih navedb, s katerimi pravdni stranki izpodbijata višino mesečnih življenjskih stroškov otrok, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

19. Predlagatelj ni nasprotoval stroškom, ki so povezani z stroški mobilnega telefona za otroka, kot jih je navedla nasprotna udeleženka in v takem obsegu, ki ne odstopajo od povprečja, jih je priznalo tudi sodišče prve stopnje. Te stroške, s katerimi bo otrokoma omogočena komunikacija z mobilnim telefonom, bo sedaj plačevala nasprotna udeleženka, zato mora del teh stroškov kriti predlagatelj.19

20. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da morajo starši kupovati za otroke prvih treh razredov le šolske potrebščine, ker otroci prejemajo učbenike brezplačno. Pravilno pa je ocenilo stroške, ki so povezani z nakupom drugih šolskih potrebščin, ki jih pritožba predlagatelja opredeljeno ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa jih sprejema, ker so pravilno ocenjeni tudi ob upoštevanju splošnih izkušenj. Pritožba še navaja, da bodo višji stroški za A. obstajali le do zaključka tretjega razreda, kar le še dodatno potrjuje, da so bili ti stroški v času sojenja pravilno ocenjeni.20

21. Izkustveno ni moč slediti predlagateljevi pritožbi, da je sodišče prve stopnje določilo previsok znesek, ki je povezan s praznovanjem rojstnih dni otrok. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu nasprotne udeleženke in tudi ne predlogu predlagatelja, ki sta vsak po svoje ocenila te stroške, je pa sodišče na podlagi opisa načina dosedanjega praznovanja rojstnih dni otrok, pravilno ocenilo te stroške.21

22. Udeleženca neutemeljeno izpodbijata stroške povezane z zunajšolsko dejavnostjo, kot jih je ocenilo sodišče prve stopnje.22 Predlagatelj ne navaja, da zunajšolske aktivnosti niso v korist otrok, pritožbeno sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da so mesečni stroški za te dejavnosti primerno določeni, s tem, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je strošek za A. višji, ker ima večji interes po dodatnih dejavnostih kot njen brat. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da so navedeni stroški ocenjeni prenizko in da so nastali dodatni stroški z vpisom A. v glasbeno šolo. Ocena mesečnih stroškov A. za zunajšolske dejavnosti, kot jo je podala nasprotna udeleženka ni v okviru materialnih zmožnosti udeležencev, zato so te pritožbene navedbe neutemeljene. V okviru mesečnega zneska, kot ga je priznalo sodišče prve stopnje, za kritje te preživninske postavke, bo treba najti plačljivo prostočasno aktivnost za oba otroka, kar presega ta znesek, morata (dodatno) kriti udeleženca sama.

23. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je strošek šole v naravi 130,00 EUR za B. in ne 100,00 EUR, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje, ki po mnenju nasprotne udeleženke ni upoštevalo, da je treba otroku kupiti dodatna oblačila, ki jih potrebuje za šolo v naravi in dati dodaten denar (žepnino). Sodišče prve stopnje je stroške položnic pravilno ocenilo in pri tem upoštevalo trajanje šolskega leta, izračun pa je naredilo po preračunu dvanajstih mesecev. Iz naslova šolskih položnic stroški ne morejo preseči 60,00 EUR za A. in 55,00 EUR, čeprav je sedaj izkazan višji strošek šole v naravi za B., s tem, da stroške oblačil in stroške žepnine krijeta starša na način, kot je določen v II. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje.

24. Pritožbi udeležencev ne izpodbijata načina, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo skupen strošek preživljanja otrok za obdobje od junija 2019 do 2020 v višini 2.190,60 EUR.23 Sodišče je ugotovilo, da na vsakega od otrok odpade polovica teh stroškov, kar je 1.095,30 EUR in da je predlagatelj za vsakega otroka že plačal 481,30 EUR. Udeleženca teh ugotovitev s pritožbama ne izpodbijata. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora predlagatelj kriti 60% teh potreb, kar je 657,18 EUR, ker pa je za vsakega otroka že plačal 481,30 EUR, mora za vsakega otroka plačati še 175,88 EUR. Predlagatelj se ne strinja z odločitvijo v tem delu, ker meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da imata udeleženca enake materialne zmožnosti in bi zato morala kriti te stroške v enaki višini, s tem, da je bil takšen tudi dogovor med udeležencema, od katerega je nasprotna udeleženka kasneje neutemeljeno odstopila. Tudi nasprotna udeleženka izpodbija ta del odločitve sodišča prve stopnje le iz razloga, ker je sodišče prve stopnje napačno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca.

25. Do vložitve nasprotnega predloga je veljal dogovor, da vsak udeleženec krije polovico stroškov. Ob vložitvi nasprotnega predloga je nasprotna udeleženka od tega odgovora odstopila, zato mora predlagatelj po navedenem obdobju kriti 60% teh stroškov, kot to velja za čas po 3. 7. 2020.24 Iz tega razloga je pritožbeno sodišče seštelo plačila do 4. 11. 201925 (od predlagatelja - 623,18 EUR in od nasprotne udeleženke – 54,55 EUR), kar je 678,43 EUR, 50% pa je 339,21 EUR. Po navedenem obdobju je seštevek plačil (predlagatelja 338,67 EUR in na strani nasprotne udeleženke 61,65 EUR in za frizerja za posameznega otroka 16,50 EUR) 416,82 EUR, 60% pa je 250,09 EUR. Seštevek 250,09 EUR in 339,21 EUR je 589,30 EUR, od tega zneska je treba odšteti 481,30 EUR,26 kar predstavlja znesek 108,00 EUR, ki ga mora predlagatelj plačati na račun nasprotne udeleženke za posameznega otroka, skupaj za oba otroka 216,00 EUR.

26. Pritožbeni razlogi predlagatelja so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo predlagatelja in v celoti pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

27. Predlagatelj je s pritožbo uspel v sorazmerno majhnem delu, zato mora sam kriti stroške postopka, tudi ob upoštevanju 101. člen ZNP-1.27 1 Podrobneje glede izmenjave otrok glej I/3 tč. sklepa. 2 V enakem obsegu s pritožbo izpodbija sklep tudi nasprotna udeleženka. 3 Podrobneje glede teh izdatkov glej 6. točke pritožbe (pritožba nasprotne udeleženka nima označenih strani). 4 Nasprotna udeleženka je 20. 10. 2020 vložila predlog za popravo zapisnika in dokazni predlog, na to vlogo je predlagatelj odgovoril 27. 10. 2020. 5 Ki ga je vložila 4. 11. 2019. 6 Glej spremembe predloga l. št. 90 in 100. 7 Glej l. št. 103. 8 Glej tudi razloge sodišča prve stopnje v 32. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 9 Vesna Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, letnik 2005, str. 166-167. 10 Podrobneje glej 11. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje in II. tč. izreka sklepa. 11 Podrobneje glej 18. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 12 Podrobneje glej 24. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 13 Predlagatelj mora kriti 60%, nasprotna udeleženka pa 40%. 14 Podrobneje glej 27. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 15 Podrobneje glej 27. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 16 B4. 17 A49 in A50. 18 Podrobneje glej 28. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 19 Podrobneje glej 21. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje in navedbe nasprotne udeleženke na l. št. 65. 20 Mld. A. hodi v prvi razred osnovne šole. 21 Podrobneje glej 19. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 22 Podrobneje glej 17. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 23 Podrobneje glej 34. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 24 Sodišče prve stopnje je obračun naredilo, kot da gre za stroške iz III. in IV. tč. izreka sklepa, ki so nastali pred 3. 7. 2020, kar pritožbi ne izpodbijata, izpodbijata le višino deleža, kot ga je določilo sodišče prve stopnje za kritje teh preživninskih izdatkov. 25 Podrobneje glej opredeljeno navedene izdatke in račune v 34. tč. na str. 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 26 Navedeni znesek je že plačal predlagatelj za vsakega otroka (glej 37. tč. na str. 18 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje). 27 Ki določa: „O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.“