Jedro

Ni dvoma, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, da je tujka, da v Sloveniji nima začasnega niti stalnega prebivališča, in da je bila njena zahteva o mednarodni zaščiti s sklepom Ministrstva za notranje RS z dne 19. 11. 2020 pravnomočno zavržena.

V zadevi ni podan dejanski stan iz 8. člena ZUTD, saj po njem za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu in aktivno išče zaposlitev, pa ni v delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni družbenik in poslovodna oseba, ni kmet, ni upokojenec in nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih mlajših od 26 let.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 11. 2021 in odločbe Zavoda RS za zaposlovanje1 št. ... z dne 6. 9. 2021 ter vpis tožnice v evidenco brezposelnih oseb. Presodilo je, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Navaja, da ji denar pripada po zakonih in da so vse druge odločbe, rešitve, sklepi in sodbe nezakonite. Ne želi se spuščati v premalo izobražene ali premišljene pravnike, ki bi krajo opravičili s pomanjkanjem naslova bivališča. Ugovor vesti je slaba obramba za odvetnike. Ve se, da organiziran kriminal ljudem krade denar tudi preko sodnega sistema. Upa, da je porabljenega dovolj njenega in A. A. denarja in tako uničena narava s tiskanjem nepotrebne dokumentacije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti le naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o urejanju trga dela3 (ZUTD) v zvezi z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev4 (ZZSDT-C). VII. poglavje ZUTD ureja „Evidence ter vpis osebe v posamezno evidenco in prenehanje vodenja osebe v posamezni evidenci“. Po 127. členu ZUTD se lahko na zavodu za zaposlovanje prijavi iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti status brezposelne osebe (1. odst.). To lahko stori tudi tujec, če izpolnjuje pogoje iz 8. člena zakona (3. odst.). Če oseba, ki želi vpis v evidenco brezposelnih oseb, ne izpolnjuje pogojev iz 8. člena ZUTD, zavod za zaposlovanje njeno zahtevo zavrne (4. odst.).

Za slednje dejansko stanje gre tudi v predmetni zadevi. Ni dvoma, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, da je tujka, da v Sloveniji nima začasnega niti stalnega prebivališča, in da je bila njena zahteva o mednarodni zaščiti s sklepom Ministrstva za notranje RS z dne 19. 11. 2020 pravnomočno zavržena. S sodbo opr. št. I U 1883/2020-7 z dne 1. 2. 2021 je namreč Upravno sodišče RS tožbo zoper zavrženo zahtevo zavrnilo (B/7), Vrhovno sodišče RS pa s sklepom X Dor 32/2021-5 z dne 10. 3. 2021 zavrglo predlog za dopustitev revizije, revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe (B/4).

6. V zadevi ni podan dejanski stan iz 8. člena ZUTD, saj po njem za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu in aktivno išče zaposlitev, pa ni v delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni družbenik in poslovodna oseba, ni kmet, ni upokojenec in nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih mlajših od 26 let (1. odst.).

Ni izpolnjen niti zakonski dejanski stan iz 2. odst. 8. člena ZUTD, po katerem za brezposelno osebo šteje tudi _tujec_ z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije (državljan tretje države) in ima prost dostop na slovenski trg dela; veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo; modro karto EU; ki v Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila.

7. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ne gre niti za dejanski stan iz 6. člena ZZSDT o prostem dostopu tujca na trg dela. Prost dostop na trg dela pomeni, da se tujec v Sloveniji lahko zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo (1. odst.) na podlagi dovoljenja za začasno ali za stalno prebivanje, dovoljenja za začasno prebivanje tujca slovenskega rodu, začasno prebivanje žrtve trgovine z ljudmi, žrtve nezakonitega zaposlovanja, ali ima v Sloveniji priznano pravico do mednarodne zaščite (2. odst.).

8. Ker v obravnavni zadevi ni izpolnjeno nobeno od predhodno navedenih dejanskih stanj, ni pogojev za vpis tožnice v evidenco brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti. Tožbeni zahtevek na njuno odpravo je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževan vpis v evidenco brezposelnih oseb.

Do povsem pavšalnih in pravno irelevantnih pritožbenih očitkov glede ugovora vesti odvetnikov, da organiziran kriminal krade denar tudi preko sodišč, o uporabi denarja s tiskanjem nepotrebnih listin itd., se pritožbeno sodišče v skladu s 360. členom ZPP posebej ni dolžno niti opredeljevati. Tovrstne navedbe ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane! Na podlagi 353. člena ZPP je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 In ne tožene stranke, kot je pomotoma zapisano v izreku prvostopenjske sodbe. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 91/2021 (Uradno prečiščeno besedilo). 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.