Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka zamude roka ne opravičuje z napakami v organizaciji dela, v zvezi s čimer bi bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da to ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo, temveč se sklicuje na naklepno ravnanje tožnika in delavke, ki naj bi preprečila, da bi se tožena stranka seznanila, s sicer pravilno vročeno tožbo. Stranki pa ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb. Tožena stranka je v dokaz svojih trditev predložila listinsko dokumentacijo in predlagala zaslišanje prič. Z neizvedbo teh dokazov in z odločitvijo brez razpisa naroka je sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja strank v postopku ter toženi stranki odvzelo možnost dokazovanja, da je rok za vložitev tožbe zamudila iz upravičenega vzroka. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v I. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22. 9. 2016 (točka I izreka) in odločilo, da tožnik nosi svoje stroške odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje (točka II izreka).

2. Zoper I. točko izreka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenih razlogov. Navaja, da je sodišče odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sprejelo preuranjeno, saj predlaganih dokazov ni izvajalo in ključnega razloga za vložitev tožbe, to je zlorabe in goljufije s strani tožnika ni presojalo. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je argumentirano in dokazno podprto obrazložila, da gre v obravnavani zadevi za specifično situacijo, ker je po njenem prepričanju tožnik sam sodeloval oziroma vodil celotni postopek, katerega namen je bil naklepno oškodovanje tožene stranke. Tožnik je direktorici sektorja A., B.B., svoji bivši sodelavki, ki je bila glede na delovno mesto, ki ga je zasedala, odgovorna za nadaljnje posredovanje prejete tožbe v pripravo odgovora, naročil, naj prejete tožbe ne posreduje v nadaljnjo obravnavo, tako da bi se lahko z izdajo zamudne sodbe neupravičeno in protipravno okoristil v škodo tožene stranke. Zato je B.B. prejeto tožbo spravila v tožnikovo personalno mapo, ne da bi jo posredovala v nadaljnji postopek, ki je bil pri toženi stranki običajen. Poleg tega je bila v istem času telefonsko in preko e-pošte v kontaktu s C.C. v drugi pravdni zadevi, v kateri ji je po ustaljenem postopku posredovala vso prejeto dokumentacijo. Da je ravnala po navodilih tožnika in njeno ravnanje ni bilo skladno s sicer utečenim delovnim procesom kaže tudi okoliščina, da je po odkritju njenega ravnanja takoj podala odpoved delovnega razmerja. Zato tožena stranka za zamudo roka ni odgovorna. Do zamude tožene stranke je prišlo brez njene krivde, zaradi nepričakovanih in nepredvidljivih okoliščin, ki so bile z namenom goljufije zavestno prirejene s strani tretjih oseb in jih tožena stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti, niti preprečiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep ima jasne razloge za odločitev, med razlogi pa tudi ni nasprotij, zato je sklep mogoče preizkusiti.

7. Po drugem odstavku 120. člena ZPP mora sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpisati narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Tožena stranka je predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo, pri čemer naj bi do zamude prišlo, ker ni bila pravočasno seznanjena s tožbo zaradi naklepnega ravnanja tožnika.

8. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, saj je ocenilo, da okoliščine, na katere se sklicuje tožena stranka ter z njimi utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne predstavljajo upravičenega razloga za nastalo zamudo. Štelo je, da gre za očitno neupravičene razloge, zato je o predlogu odločilo, ne da bi opravilo narok.

9. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neupravičenega razloga. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala, da je do zamude roka za vložitev odgovora na tožbo prišlo brez njene krivde zaradi nepričakovanih in nepredvidljivih okoliščin, ki jih tožena stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Zatrjevala je, da naj bi tožnik direktorici sektorja A., B.B., svoji bivši sodelavki, ki je bila glede na delovno mesto, ki ga je zasedala, odgovorna za nadaljnje posredovanje prejete tožbe v pripravo odgovora, naročil, naj prejete tožbe ne posreduje v nadaljnjo obravnavo, tako da bi se lahko z izdajo zamudne sodbe neupravičeno in protipravno okoristil v škodo tožene stranke. B.B. je prejeto tožbo spravila v tožnikovo personalno mapo, ne da bi jo posredovala v nadaljnji postopek, ki je bil pri toženi stranki običajen. Zato tožena stranka ni bila pravočasno obveščena o prejeti tožbi in je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo.

10. Tožena stranka zamude roka ne opravičuje z napakami v organizaciji dela, v zvezi s čimer bi bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da to ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo, temveč se sklicuje na naklepno ravnanje tožnika in delavke, ki naj bi preprečila, da bi se tožena stranka seznanila s sicer pravilno vročeno tožbo. Stranki pa ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb. Tožena stranka je v dokaz svojih trditev predložila listinsko dokumentacijo in predlagala zaslišanje prič. Z neizvedbo teh dokazov in z odločitvijo brez razpisa naroka je sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja strank v postopku ter toženi stranki odvzelo možnost dokazovanja, da je rok za vložitev tožbe zamudila iz upravičenega vzroka. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v nadaljnjem postopku razpiše narok za vrnitev v prejšnje stanje ter izvede predlagane dokaze, nato pa naj o predlogu ponovno odloči. 12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.