Jedro

Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr.št. N 43/2012 z dne 30. 5. 2013 je sodišče prve stopnje razdružilo solastno nepremičnino predlagateljic in nasprotne udeleženke, tako, da so predlagateljice postale solastnice solastnega deleža nasprotne udeleženke, vsaka do 1/3, predlagateljice pa so dolžne plačati nasprotni udeleženki 13.663,33 EUR. Zavrnjen je bil predlog nasprotne udeleženke, da se delitev odloži do pravnomočne odločitve o obnovi postopka zaradi ugotovitve ničnostne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. S sklepom N 43/2012 z dne 29. 7. 2013 je bil zavrnjen predlog nasprotne udeleženke, da se vzpostavi etažna lastnina. Odločeno je bilo o skupnih stroških postopka.

2. Zoper sklepa sodišča prve stopnje je vložila pritožbo nasprotna udeleženka. Bistvo pritožbenih navedb je: - predlaga spremembo sklepa o razdelitvi, tako, da se ji dodeli stanovanjska enota v visokem pritličju v površini 70,78 m2 s teraso nad kitajsko restavracijo in da se ji naloži, da predlagateljicam plača 49.314,14 EUR ter da se na celotni nepremičnini vzpostavi etažna lastnina; - sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo četrtega in petega odstavka 70. člena SPZ. Delitev solastne nepremičnine je fizično mogoča, s tem, da se ji naloži izplačilo razlike v vrednosti; - delitev solastne nepremičnine je mogoče izvesti le tako, da na koncu pripade le enemu lastniku; - solastna nepremičnina je sestavljena iz več samostojnih funkcionalnih enot in je zato fizično deljiva; - če bo nasprotna udeleženka uspela z obnovo postopka, bo pridobila nove idealne deleže. Postopek bi se moral prekiniti do pravnomočnosti sklepa o obnovi postopka; - predlaga vzpostavitev etažne lastnine, ker je mogoče oblikovati samostojne funkcionalne enote.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljice navajajo: - predmet delitve sta stanovanjski del (1) in kitajska restavracija (2). Vsako premičnino je obravnavati posebej. Glede na majhen solastniški delež nasprotne udeleženke fizična delitev ni mogoča, zneska vrednosti solastnih deležev 1 in 2 pa ni možno sešteti; - neutemeljena je pritožbena navedba, da je edino prava delitev taka, da na koncu stvar pripade le enemu solastniku. Predlagateljice želijo izplačati solastni delež nasprotne udeleženke. To ni v nasprotju z določbami petega odstavka 70. člena SPZ. Predlagateljice želijo ostati v solastništvu in niso predlagale razdelitve med njimi. Tak način delitve sodna praksa dopušča (VSK Cp 766/2011); prekinitve postopka do končanja postopka Okrožnega sodišča v Kranju P 825/2009 ni utemeljena, ker je bila pravda zaključena z zavrženjem tožbe; - predlog za določitev etažne lastnine je brez pravne in dejanske podlage, ker bi nasprotna udeleženka to lahko zahtevala le, če bi po delitvi ostala solastnica nepremičnine. Ker temu ni tako, ne more predlagati ustanovitve etažne lastnine.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Odločilna dejstva v tej zadevi so: - predmet delitve je stavba številka 63 k.o. X. s posameznim delom št. 1, stanovanjska hiša, ki je v solasti: J. Č., 131/252, M. L. 59/252, B. Č. 59/252 in J. Č. do 3/252; posamezni del 2 v stavbi št. 63 v naravi kitajska restavracija, s solastniškimi deleži J. Č. do 79/120, M. L. do 19/120, B. Č. do 19/120 in J. Č. do 3 /120, s pripadajočim zemljiščem parc. št. 63/3 in 63/9 k.o. X; - nasprotna udeleženka J. Č. sedaj uporablja prostore 8 in 9 v izmeri 67,705 m2 posameznega dela stavbe 1; - J. Č. glede na njen solastniški delež pripada 11,29 m2 v posameznem delu stavbe 1 in 5,03 m2 v posameznem delu 2, kar vrednostno predstavlja 11.149,03 EUR in vrednost zemljišča 2.514,30 EUR, skupno 13.663,33 EUR; - solastni delež J. Č., glede na celotno vrednost nepremičnine, je 1,52 %; - na nobenem od delu stavbe 1, stanovanjski del, ni mogoče oblikovati funkcionalne celote s fizično delitvijo, v skladu s solastniškim deležem nasprotne udeleženke J. Č.; - J. Č. predlaga, da se ji dodelita prostora 8 in 9 v visokem pritličju v površini 70,78 m2, predprostor v izmeri 7,962 m2 in teraso nad kitajsko restavracijo v izmeri 27,616 m2; J. Č. ima interes na dodelitvi prostorov, ki jih uporablja, ker v Republiki Sloveniji nima drugega stanovanja, z izplačilom in prihranki pa si ne more kupiti stanovanja na podobni lokaciji; - predlagateljice želijo ostati v solastništvu. Nočejo, da se njihovo solastništvo razdruži. Solastniški delež nasprotne udeleženke pa želijo izplačati in prevzeti njen solastniški delež, vsaka do 1/3; Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je solastniški delež nasprotne udeleženke razdelilo predlagateljicam, vsaki do 1/3, in predlagateljicam naložilo, da so dolžne nasprotni udeleženki izplačati vrednost njenega solastniškega deleža v znesku 13.663,33 EUR. Pravilno je zavrnjen tudi predlog nasprotne udeleženke za določitev etažne lastnine, ker po delitvi ni več solastnica nepremičnine.

6. Na pritožbene navedbe nasprotne udeleženke je odgovoriti: - položaj nasprotne udeleženke je določen z višino njenega solastniškega deleža. Ker ima na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva. Predlog predlagateljic, da se jim dodeli solastniški delež nasprotne udeleženke, in da one nasprotni udeleženki izplačajo vrednost njenega solastniškega deleža, je tako skladen z določilom petega odstavka 70. člena SPZ. Nasprotna udeleženka neutemeljeno graja zmotno uporabo materialnega prava; - nasprotni udeleženki je priznati interes, da postane lastnica stanovanja v Republiki Sloveniji. To bo lahko uresničila na tak način, da bo kupila stanovanje na trgu. V postopku delitve pa nasprotna udeleženka ne more izsiliti, da ji predlagateljice odstopijo svoje solastniške deleže v veliko večjem obsegu, kot je sedaj njen solastniški delež nepremičnine, ki se deli. Tak način delitve bi bil v nasprotju z naravo in namenom delitve; - zmotno je stališče pritožbe, da bi se delitveni postopek lahko končal zgolj tako, da bi se solastna nepremičnina fizično razdelila med vse solastnike ali da bi celotna solastna stvar pripadla samo enemu solastniku. Sodna praksa dopušča tudi tak način delitve, da med več solastniki ostane solastna skupnost, drugi solastniki pa se izplačajo v skladu z vrednostjo njihovih solastniških deležev (VSK Cp 766/2011); - predlog za prekinitev postopka je pravilno zavrnjen. Predlagateljica v pritožbi ne navaja, kolikšen delež bi prejela, če bi s postopkom obnove uspela. Ali bi se njen skupni delež povečal toliko, da bi ji ob fizični delitvi lahko dodelili samostojno celoto solastne nepremičnine, brez večjih poračunov. Pri tem je opozoriti, da je zmotno stališče predlagateljic, da se solastniška deleža na enoti 1 in 2 ne moreta združevati; - ker po delitvi nasprotna udeleženka ni več solastnica, nima več podlage, da bi zahtevala oblikovanje etažne lastnine. Ob tem je povedati, da pravilna fizična delitev solastne stvari že vsebuje tudi oblikovanje etažne lastnine. Fizična delitev brez ustanovitve etažne lastnine je določitev uporabe solastne stvari.

7. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

Stroški pritožbe in odgovor na pritožbo nista skupni strošek, zato mora vsaka stranka kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 35. členom ZNP).