Jedro

Določba 6.b člena ZST-1 varuje le taksnega zavezanca, ki je sodno takso plačal v roku, določenem v plačilnem nalogu, sredstva pa so na prehodni podračun sodišča prispela šele v roku treh delovnih dni od poteka roka za plačilo. Ta določba ne varuje taksnega zavezanca, ki je nalog za plačilo sodne takse dal ponudniku plačilnih storitev šele po poteku roka iz plačilnega naloga in ni namenjena podaljšanju tega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu.

2. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je bila tožnica deloma oproščena plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, glede preostanka sodne takse pa ji je bil poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki je bil njenemu pooblaščencu vročen 16. 11. 2022. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse se je iztekel v četrtek, 1. 12. 2022. Tožnica je dne 6. 12. 2022 po pooblaščencu posredovala potrdilo, iz katerega je izhajalo, da je sodno takso plačala na pošti, dne 5. 12. 2022. Sodišče je zato ugotovilo, da je bila sodna taksa plačana po poteku roka, ki je bil določen v plačilnem nalogu, in s tem prepozno. Ker so posledice prepozno plačane sodne takse enake kot posledice neplačane takse, je postopek s sklepom ustavilo.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Bistvo pritožbenih navedb se nanaša na razlago določbe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), za katero pritožnica meni, da je jezikovno popolnoma jasna in ne dopušča razlage, da so z njo varovani le tisti taksni zavezanci, ki so ponudniku plačilnih storitev dali nalog za plačilo znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu. Sodišču očita, da svoje odločitve ni utemeljilo, razlogi zanjo pa niso razvidni niti iz obrazložitev odločb instančnih sodišč, na katere se je sklicevalo. Izpodbijana odločitev sicer sledi ustaljeni sodni praksi, ki pa je napačna, zato je treba od nje odstopiti, kot je to storilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom, opr. št. II Cp 91/2021 z dne 29. 3. 2021, na katerega se pritožnica obsežno sklicuje.

4. Pritožnica meni še, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje; moralo bi namreč ugotavljati, ali je sodna taksa na prehodni podračun sodišča prispela do 6. 12. 2022. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker pritožnica ni plačala sodne takse za tožbo v roku, določenem v plačilnem nalogu, torej do 1. 12. 2022. Tej ugotovitvi pritožnica ne oporeka, datum plačila sodne takse, 5. 12. 2022, pa je razviden tudi iz potrdila,1 ki ga je predložila sodišču. Sporna ni niti okoliščina, da je pritožnica plačilo takse opravila prek ponudnika plačilnih storitev.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča te dejanske okoliščine plačila sodne takse ne utemeljujejo uporabe prvega odstavka 6.b člena ZST-1. Po tej zakonski določbi se (razen v primeru iz drugega odstavka tega člena) pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Kot pravilno ugotavljata sodišče prve stopnje in pritožnica, je sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z navedeno določbo ZST-1 povsem ustaljena.2

8. Po tej sodni praksi določba 6.b člena ZST-1 varuje le taksnega zavezanca, ki je sodno takso plačal v roku, določenem v plačilnem nalogu, sredstva pa so na prehodni podračun sodišča prispela šele v roku treh delovnih dni od poteka roka za plačilo. Povedano drugače: ta določba ne varuje taksnega zavezanca, ki je nalog za plačilo sodne takse dal ponudniku plačilnih storitev šele po poteku roka iz plačilnega naloga oziroma še drugače, ni namenjena podaljšanju tega roka.

9. Rok za plačilo takse je zakonski,3 nepodaljšljiv rok, z razlago, za katero se zavzema pritožnica, pa bi se ta rok v bistvu podaljšal za tri delovne dni. Takšne ambicije niso razvidne ne iz zakonskega besedila niti iz zakonodajnega gradiva k noveli ZST-1A, s katero je bila določba umeščena v zakon. Poleg tega splošno pravilo določa, da se šteje, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča.4 Ureditev iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1 torej pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati zožujoče. Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 je bil namreč v zakon dodan z namenom,5 da se rok iz 6.a člena ne bi skrajševal v škodo taksnih zavezancev, ki bi sodno takso plačali prek ponudnika plačilnih storitev, ne pa da bi ga podaljševal. Za razlago, za kakršno se zavzema pritožnica, tudi sicer ni opore v zakonodajnem gradivu.

10. Sistemski pomen petnajstdnevnega roka, določenega v plačilnem nalogu, in posledično zahteva po aktivnosti taksnega zavezanca znotraj tega roka, sta med drugim razvidna tudi iz 6.c člena ZST-1, ki ureja institut vrnitve v prejšnje stanje in določa, da je zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil izdan zaradi nepravočasnega plačila takse, dopustno v 15 dneh od vročitve sklepa vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če je bila plačilna transakcija ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da je slednji prejel ali odtegnil s plačnikovega računa znesek sodne takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu.

11. Poleg vsega navedenega pa gre v primeru iz 6.b člena ZST-1 za izpodbojno zakonsko domnevo, ki bi jo sodišče v vsakem primeru po uradni dolžnosti preverjalo, saj mora ugotavljati ali, v kakšni višini in kdaj je sodna taksa plačana.

12. Vrhovno sodišče zato ni imelo dovolj tehtnega razloga, da bi glede razlage 6.b člena ZST-1 odstopilo od ustaljene sodne prakse, kar pomeni, da pritožbena očitka zmotne uporabe materialnega prava ter posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nista utemeljena. Ker niso podane niti kršitve, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

**K II. točki izreka**

13. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Red. št. 5 sodnega spisa. 2 Npr. sklepi VSRS I Up 166/2020 z dne 13. 1. 2021, I Up 41/2019 z dne 10. 9. 2019, II DoR 100/2018 z dne 7. 6. 2018 in III DoR 163/2015 z dne 10. 2. 2016. 3 Prvi odstavek 34. člena ZST-1. 4 Prvi odstavek 6.a člena ZST-1. 5 "Novi 6.b člen se predlaga zaradi tega, da bodo imeli taksni zavezanci tudi v primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev možnost izkoristiti celoten rok za plačilo, določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. člena zakona." - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-A), Poročevalec Državnega zbora št. 93/2010, pojasnilo k 5. členu predloga zakona.