10. 9. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Roberta Razborška, Maribor, na seji 10. septembra 2009

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 70/2008 z dne 4. 4. 2008 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 91/2008 z dne 8. 5. 2008 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 685/2007 z dne 14. 11. 2007 in sodbo Upravnega sodišča št. U 140/2007 z dne 9. 10. 2007 v zvezi z odločbo Ministrstva za pravosodje št. 604-19/2007/3 z dne 28. 3. 2007 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b.) se zavrne.

4.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da izpodbija Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v celoti, zlasti pa: tretjo alinejo 24.b člena, ker naj bi omogočala manipulacije, saj naj ne bi bilo opredeljeno, kakšni podatki naj bi se vložili in kateri zakon naj bi to določal, 30. člen, ker naj bi šlo za premajhno vezanost na zahtevek pobudnika in bi se lahko odločitev izrodila v nadaljevanje kršitev človekovih pravic, drugo alinejo drugega odstavka 31. člena, ker naj izločitveni razlog ne bi bil dovolj jasno opredeljen, kar naj bi omogočalo, da odloča sodnik, ki preko sodne prakse izraša znanstveno mnenje, ki je v neskladju z Ustavo, 34.a člen, ker naj ne bi opredelil pojma zloraba pravic, 51. člen, ker naj ne bi natančno določal, kdaj so izčrpana vsa pravna sredstva in naj bi zato obstajala možnost zlorab, in 55.b člen, ker naj ne bi določal, kdaj je ustavna pritožba prepozna, kar naj bi omogočalo manipulacijo v škodo človekovih pravic in njihovo omejevanje glede na 25. člen Ustave. ZUstS naj bi bil v neskladju s 15. členom Ustave, ker naj ne bi omogočal, da Ustavno sodišče neposredno pri presoji pobude naloži odpravo posledic sodišču oziroma ministru. Pobudnik navaja, da izpodbija tudi Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v celoti. Zatrjuje, da je v neskladju s 14., z 15., z 22. in s 25. členom Ustave. Glavni razlog, da naj bi bil izpodbijani zakon neustaven, naj bi bil v tem, da izpodbijane določbe omogočajo kršitev človekovih pravic in svoboščin. Zatrjuje, da je prvi odstavek 73. člena ZUS-1, ki določa, kdaj je dovoljena pritožba zoper sodbo upravnega sodišča, omejevalen in diskriminacijski ter v neskladju s 25. členom Ustave.

2.Z ustavno pritožbo izpodbija naslednje posamične akte: odločbo Ministra za pravosodje o ugotovitvi, da je pritožnik izgubil pravico do opravljanja pravniškega državnega izpita; sodbo Upravnega sodišča, ki je njegovo tožbo zoper navedeno odločbo s sodbo zavrnilo; sklep Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ker ni dovoljena; sklep Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo revizijo pritožnika zoper sodbo Upravnega sodišča, ker je bila vložena po poteku roka za vložitev revizije ter sklep Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo revizijo pritožnika zoper sklep Upravnega sodišča (ker revizija zoper sklep ni dovoljena), s katerim je zavrglo tožbo pritožnika. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14., 22. in 25. člena Ustave, kršitev členov 2, 15, 57 in 155 Ustave ter kršitev pravic iz 1. in 13. člena EKČP ter 2. člena Prvega Protokola k EKČP.

B − I.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklepa Vrhovnega sodišča, da se pritožnikova revizija zavrže, ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, da se pritožba zoper sodbo zavrže, zavrglo, ker je prepozna, zoper sodbo Upravnega sodišča pa jo je zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (2. točka izreka).

B − II.

5.Pobudnik smiselno zatrjuje, da so izpodbijane določbe ZUstS nedoločne in da omogočajo možnost samovoljnega odločanja državnih organov. Te navedbe po vsebini pomenijo očitek o neskladju izpodbijanih določb z načelom jasnosti in določnosti pravnih norm iz 2. člena Ustave. Vendar so te navedbe pavšalne, saj pobudnik ne pojasni, v čem naj bi bila zatrjevana neustavnost oziroma zakaj naj njihove vsebine ne bi bilo mogoče ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage. Enako velja za njegov očitek o neskladju izpodbijanih določb s 15. členom Ustave.

6.Ker so pobudnikove navedbe o neskladju izpodbijanih določb z 2. in s 15. členom Ustave očitno neutemeljene, je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti 1. do 85. člena ZUstS zavrnilo (3. točka izreka). Pri tem se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali ima pobudnik sploh pravni interes za izpodbijanje vseh določb ZUstS.

B − III.

7.Pobudnik sicer zatrjuje, da izpodbija ZUS-1 v celoti. Vendar iz navedb v pobudi izhaja, da se pobudnik ne strinja le z omejitvijo pritožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Glede na tako opredeljen predmet pobude je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija le navedeno določbo.

8.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

9.Izpodbijana določba ZUS-1 ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZUS-1 je temeljil na vloženi ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 685/2007 z dne 14. 11. 2007, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka), ker je prepozna. Glede na to pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti navedene določbe ZUS-1, zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (4. točka izreka).

B. – IV.

Pobudnik tudi zahteva, naj mu Ustavno sodišče prisodi odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi izgube pravice do opravljanja pravniškega državnega izpita. Ustavno sodišče pojasnjuje pobudniku, da ni pristojno odločati o takšnih zahtevkih. Odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode lahko uveljavlja pobudnik pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, četrte in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ter drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opombe

[1]Prvi odstavek 73. člena ZUS-1 določa: "Zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona."

[2]Sicer pa je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 65/08 in OdlUS XVII, 42) že presodilo, da prvi odstavek 73. člena ZUS-1, po katerem je zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba dovoljena le v primeru, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ni v neskladju s 25. členom Ustave.