Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-294/98

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-294/98

2.2.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. J. iz M., ki ga zastopa mag. M. J., odvetnik iz M. na seji senata dne 2. februarja 1999

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba D. J. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 147/98 z dne 1.7.1998 se ne sprejme v obravnavo.

2.Ustavna pritožba D. J. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1954/94 z dne 11.10.1995, v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, št. VI P 1239/93 z dne 24.6.1994 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da se zavrne zahtevek pritožnika (v pravdnem postopku tožnika), da mora Republika Slovenija kot tožena stranka pritožniku zagotoviti stanovanje, ki ustreza stanovanju v Pločah (Republika Hrvaška), na katerem je predhodno imel stanovanjsko pravico. Pritožnikovo revizijo je Vrhovno sodišče kot nedopustno zavrglo, saj je bila vrednost spornega predmeta, ki jo je v zadevi navedel pritožnik, prenizka.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da so sodišča v postopku napačno uporabljala pravne norme z ustavno veljavo. Odločitev sodišč po njegovem mnenju povzroča, da so državljani Slovenije, ki so se po razpadu skupne države vračali v Slovenijo, žrtve osamosvajanja, saj so se mu zaradi nezakonite dodelitve stanovanja v Sloveniji razmere poslabšale, ker je izgubil tudi stanovanje na Hrvaškem. Meni, da sodišča napačno razlagajo pomen Temeljne ustavne listine in 9. člena Ustavnega zakona za njeno izvedbo. Pritožnik tudi navaja, da je v njegovem primeru sodišče odločilo drugače, kot sicer odločajo sodišča v podobnih primerih, s čimer naj bi bilo kršeno načelo o enakem varstvu pravic po 22. členu Ustave.

3.V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno pritožbo potrebno vložiti v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je dopustna ustavna pritožba, v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS pa je ustavna pritožba dopustna po izčrpanju pravnih sredstev. V obravnavani zadevi je na zadnji stopnji v okviru pravdnega postopka meritorno odločalo Višje sodišče, saj revizija zoper sodbo Višjega sodišča ni bila dopustna. Z odločitvijo Višjega sodišča je torej pritožnik izčrpal vsa pravna sredstva in od vročitve te sodbe je začel teči rok za vložitev ustavne pritožbe. Ta rok je očitno zamujen. Tega se zaveda tudi pritožnik in zato predlaga izjemno obravnavanje zadeve po preteku roka saj meni, da gre za posebno utemeljen primer, ki se nanaša na vprašanje spoštovanja načel pravne države. Vendar je glede na to, da je Ustavno sodišče že v številnih primerih ugotovilo neutemeljenost ustavnih pritožb v zadevah, ki so istovrstne pritožnikovi (npr. odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up 119/94 - objavljena v Uradnem listu RS št. 24/97), mogoče ugotoviti, da v obravnavanem primeru ne gre za takšen posebno utemeljen primer. Ustavna pritožba zato v tem delu ni dopustna.

4.Ustavna pritožba je pravočasna in s tem dopustna le, kolikor se nanaša na sklep Vrhovnega sodišča. Vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se ta sklep nanaša le na vprašanje dopustnosti revizije, zato se tudi preizkus ustavne pritožbe glede tega sklepa omejuje le na vprašanje, ali je bila zaradi zavrženja revizije kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina pritožnika. Kršitev s tem v zvezi pa pritožnik ne zatrjuje in tudi Ustavno sodišče jih na podlagi spisa ni ugotovilo. S tem sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato Ustavno sodišče v tem delu ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka ter prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia