Jedro

Okoliščina, da je na Okrajnem sodišču v ... zaposlena sestra oškodovanca kot tožilca, bi tako lahko ustvarila upravičen dvom o nepristranskosti tega sodišča.

Navedeno še toliko bolj, saj sta obdolženec in oškodovanec kot tožilec v lokalnem okolju zanimivi osebi za javnost, zaradi česar je pričakovati večjo medijsko odmevnost zadeve.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v ...

Obrazložitev

1.Okrožni sodnik A. A. je 18. 4. 2025 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v ..... II Kpd 25135/2025 zoper osumljenega B. B. V utemeljitev navaja, da je osumljenec v zadevi župan Mestne občine ..., oškodovanec kot tožilec pa načelnik Upravne enote v ... Dodatno poudarja, da je sestra oškodovanca kot tožilca zaposlena pri Okrajnem sodišču v ..., in sicer na vpisniku nepravdnega oddelka. Navedene okoliščine bi lahko pri udeležencih postopka in pri drugih osebah vzbudile dvom v nepristransko vodenje postopka ter odločanje v konkretni zadevi. Tako v skladu z določilom drugega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz drugih tehtnih razlogov predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v Mariboru.

2.Predlog je utemeljen.

3.Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih (ZS) se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki zagotavlja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje stranke v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4.Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da poznanstva med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.

To pomeni, da mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti, paziti, da je zagotovljen tudi objektivni videz nepristranskosti sojenja.

5.Upoštevaje navedeno je višje sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven in da jo je treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Pri tem je potrebno posebno pozornost objektivnemu videzu nepristranskosti nameniti na manjših sodiščih.

Okoliščina, da je na Okrajnem sodišču v ... zaposlena sestra oškodovanca kot tožilca, bi tako lahko ustvarila upravičen dvom o nepristranskosti tega sodišča. To pa, upoštevaje velikost omenjenega sodišča, kljub dejstvu, da je zaposlena na nepravdnem oddelku. Predstavljena okoliščina je očitno takšne narave, da bi pri udeležencih postopka oziroma v očeh javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, lahko ustvarile dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrnile videz nepristranskega oziroma poštenega sojenja pred Okrajnim sodiščem v ... Navedeno še toliko bolj, saj sta obdolženec in oškodovanec kot tožilec v lokalnem okolju zanimivi osebi za javnost, zaradi česar je pričakovati večjo medijsko odmevnost zadeve.

Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6.Po obrazloženem je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem kazenskem postopku določilo Okrajno sodišče v ...

7.Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

-------------------------------

1Sklep VS RS I Kr 28059/2014 z dne 8. 7. 2021 in v njem navedene odločbe.

2Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018.

3Prim. sodbo ESČP v zadevi Morice proti Franciji, št. 29369/10, z dne 23. 4. 2015, §§73-78; sodbo ESČP v zadevi Kyprianou proti Cipru, št. 73797/01, z dne 15. 12. 2005, § 118; sodbo ESČP v zadevi Micallef proti Malti, št. 17056/06, z dne 15. 10. 2009, §§93-99.

4Prim. sklep VSM I Kr 72006/2021 z dne 19. 5. 2022.

5Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 37124/2017 z dne 30. 3. 2023.