Jedro

Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine njenih petih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. V tožnikovem primeru ne gre za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile, temveč za poplačilo zapadlih obveznosti iz naslova najemnine. Tožnik je v spornem letu že dobil dve izredni denarni socialni pomoči, kar je za te namene maksimum v enem koledarskem letu. Zato tožbeni zahtevek na dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2014 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 29. 4. 2014 ter da se tožniku dodeli izredna denarna socialna pomoč.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V laični pritožbi navaja, da s samo denarno socialno pomočjo, ki jo dobiva ne more preživeti meseca in plačati vse položnice, saj mora tudi iskati službo, zato rabi izredno denarno pomoč za poplačilo zaostankov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopno sodišče izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 23. 4. 2014 zaprosil za izredno denarno socialno pomoč v kateri je navedel, da jo potrebuje zaradi zapadlih obrokov za stanovanje. Center za socialno delo A. je z odločbo z dne 29. 4. 2014 vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrnil, saj tožnik ni izpolnjeval zakonskih pogojev. Navedeno odločitev je potrdil pritožbeni organ z odločbo z dne 27. 5. 2014, pri tem pa je posebej opozoril, da je tožnik že prejel izredno denarno socialno pomoč v višini letnega cenzusa. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik v letu 2014 prejel dve izredni denarni socialni pomoči in sicer po odločbi Centra za socialno delo z dne 31. 1. 2014 in z dne 5. 3. 2014, obakrat za pokritje obratovalnih stroškov (skupaj v višini 530,44 EUR). Tožnik prejema denarno socialno pomoč.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju tožniku ne gre še tretja izredna denarna socialna pomoč v istem koledarskem letu za poplačilo zaostalih položnic.

Materialna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je določena v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami - v nadaljevanju: ZSVarPre). Namen in dodelitev izredne denarne socialne pomoči je določen v 33. členu citiranega zakona. Ta se lahko samski osebi oziroma družini, kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Pri tem se lahko izredna denarna socialna pomoč glede na potrebe samske osebe, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družine, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Pri tem višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile.

V tožnikovem primeru ne gre za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile, temveč zaradi poplačilo zapadlih obveznosti iz naslova najemnine. Zato pa je tožnik v letu 2014 dobil že dve izredni denarni socialni pomoči, kar je za te namene maksimum v enem koledarskem letu.

Z denarno socialno pomočjo se upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Preživetje je omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka, po določbi 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 - v nadaljevanju: ZUJF) od uveljavitve ZSVarPre znaša 260,00 EUR oziroma za tožnika znaša 265,22 EUR.

Pritožnik pa v pritožbi ne pove ničesar takega, na kar prvostopenjsko sodišče ne bi odgovorilo, temveč le pojasni, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč za kritje plačila položnic in iskanja službe.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.