Jedro

Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more plačati (četrti odstavek 263. člena ZGD-1). Če je nad družbo začet stečajni postopek, se ta odškodninski zahtevek uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku, in sicer tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku (peti odstavek 263. člena ZGD-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko na plačilo zneska v višini 3.539.006,00 EUR s pp, poleg tega pa je tudi odločilo, da sta dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 25.035,94 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

2. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil stranski (sosporniški) intervenient po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da sodišče tožečih strank nikoli ni pozvalo, naj svoje navedbe dopolnita z navedbo podatkov o tem, koliko znaša njuna denarna terjatev, ki sta jo priglasili v stečajni postopek nad družbo P. d.o.o.. Sicer pa ta podatek v konkretni pravdi niti ni relevanten, saj bi moralo sodišče pri odločanju o zahtevku tožečih strank upoštevati določbe 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V nadaljevanju pritožnik interpretira določbe 42. do 44. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

3. Pritožba stranskega (sosporniškega) intervenienta je utemeljena.

4. Škoda v okviru odškodninske odgovornosti članov poslovodstva družbe po 42. členu ZFPPIPP (če poslovodstvo ne dokaže drugače), ki nastane upniku zaradi opustitve ali dejanj poslovodstva, je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je ta terjatev plačana v stečajnem postopku nad družbo (drugi odstavek 42. člena ZFPPIPP). Poslovodstvo je namreč po tej pravni podlagi upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku nad družbo niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP ali je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 42. člena ZFPPIPP). Pritožnik v obravnavani pritožbi pravilno opozarja, da tožeča stranka v konkretnem sporu - glede na trditveno podlago - sploh ni uveljavljala odškodninske odgovornosti poslovodje družbe P. d.o.o. na tej pravni podlagi, temveč na pravni podlagi iz 263. člena ZGD-1 (1). Iz tega razloga v konkretnem primeru sama višina terjatve, ki sta jo tožnici priglasili v stečajno maso družbe P. d.o.o., niti ni pravno pomembna, marveč je pravno pomembna zgolj okoliščina, da sta tožnici upnici, ki sta v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, upravičeni opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo P. d.o.o.. V obravnavani zadevi pa je ostalo neprerekano dejstvo (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), da sta tožnici v stečajno maso pravočasno priglasili vsaka svojo denarno terjatev, pri čemer sta bili obe terjatvi tožnic v celoti priznani (kar je razvidno iz dopolnilnega seznama preizkušenih terjatev v prilogi A6 spisa). S tem sta obe tožnici (enako velja tudi za sosporniškega intervenienta) v omenjenem stečajnem postopku pridobili procesno legitimacijo upnika (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP).

5. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati (četrti odstavek 263. člena ZGD-1). Če je nad družbo začet stečajni postopek, se ta odškodninski zahtevek uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku, in sicer tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku (peti odstavek 263. člena ZGD-1). Odškodninski zahtevek po tej pravni podlagi je upravičen uveljavljati tudi vsak upnik, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, in sicer v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika (2. alineja petega odstavka 263. člena ZGD-1). Ravno takšen zahtevek (in po tej pravni podlagi) pa sta v konkretnem sporu zoper toženca (bivšega direktorja družbe P. d.o.o., nad katero je bil začet stečajni postopek) uveljavljali tožnici, katerima se je med postopkom na prvi stopnji pridružil tudi stranski (sosporniški) intervenient (sklep sodišča prve stopnje z dne 7.8.2012 – listovna številka 45 do 47 spisa).

6. Sodišče prve stopnje je zaradi omenjenega zmotnega pravnega naziranja (tožnici nista po višini konkretno opredelili svojih v stečaju nad družbo P. d.o.o. prijavljenih in priznanih denarnih terjatev) v konkretnem sporu sploh ni ugotavljalo relevantnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženca po 263. členu ZGD-1 (protipravnost, vzročna zveza, škoda, odgovornost) (2), oziroma v tej zvezi v izpodbijani sodbi sploh ni podalo razlogov o odločilnih dejstvih (355. člen in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi tega je moralo pritožbeno sodišče pritožbi sosporniškega intervenienta (iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi sosporniškemu intervenientu prenehala procesna legitimacija upnika v stečajnem postopku – 58. člen ZFPPIPP) ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da temelji konkretni tožbeni zahtevek na pravni podlagi iz 263. člena ZGD-1, nakar bo moralo na podlagi skrbne in vsestranske presoje zbranega procesnega gradiva strank presoditi, ali je v konkretnem primeru družbi P. d.o.o. sploh nastala očitana škoda, oziroma če je, ali je ta škoda nastala kot posledica kršitev nalog toženca kot takratnega poslovodje omenjene družbe, upoštevaje ob tem tudi okoliščino (v smeri razbremenitve odškodninske odgovornosti toženca), ali je toženec pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Obstoja teh predpostavk odškodninske odgovornosti toženca sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava namreč z izpodbijano sodbo sploh ni ugotavljalo, oziroma v tej zvezi ni navedlo nobenih razlogov v obrazložitvi izpodbijane sodne odločbe.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. 1: Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti – prvi in drugi odstavek 263. člena ZGD-1. Op. št. 2: Čeprav je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku izvajalo tudi dokaze v tej smeri, zlasti s postavitvijo ustreznega sodnega izvedenca.