Jedro

Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno obravnavi zavarovanca kot celoto, torej vpliv ugotovljenih zdravstvenih težav na delovno zmožnost. In temu je izvedenec tudi sledil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 11. 2021 v drugem odstavku izreka spremenilo v delu, v katerem so opredeljene stvarne razbremenitve, in sicer tako, da odstavek glasi: psihofizično lažje, dobro strukturirano delo, ki ne zahteva daljšega priučevanja, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, v hrbtenici se lahko giba le v okviru optimalnih sklepnih kotov, deloma stoje, deloma sede, s hojo le po ravnem terenu, le občasno v prisilnih položajih vratne hrbtenice, brez dvigovanja nad nivojem glave, ne na višini ali lestvi, le v dnevnih izmenah, brez vsiljenega ritma in tempa dela (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožnika povrniti 1/2 njegovih stroškov postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka. Dokazna ocena sodišča je namreč zmotna oziroma nepravilna ali vsaj pomanjkljiva, saj je dejansko stanje zaradi neizvedbe predlaganih dokazov ostalo nerazjasnjeno, to pa iz razloga, ker v postopku ni bil postavljen izvedenec psihiater ali psiholog. Večina tožnikovih zdravstvenih težav namreč izvira ravno iz tega področja. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagal tako svoje zaslišanje kot tudi postavitev navedenih izvedencev, čemur pa sodišče neutemeljeno ni sledilo. V tej zadevi je izvedensko mnenje izdelal izvedenec specialist MDPŠ, ki pa po mnenju tožnika ni mogel podati mnenja s področja psihiatrije ali klinične psihologije. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 11. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 6. 2021. Je pa drugostopenjski organ tožene stranke v nadaljevanju po uradni dolžnosti navedeno odločbo odpravil ter tožnika razvrstil v novo III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto, na lažje fizično delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, s tem da se tožnik v hrbtenici lahko giba le v okviru optimalnih sklepnih kotov, deloma stoje, deloma sede, s hojo le po ravnem terenu, le občasno v prisilnih položajih vratne hrbtenice, le v dnevnih izmenah, brez vsiljenega ritma in tempa dela, s polnim delovnim časom od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, tj. od 1. 7. 2021 dalje. O pravici in višini nadomestila za invalidnost bo odločeno s posebno odločbo, tožnik pa se je dolžan najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje oziroma se še nadalje javljati pri tem zavodu.

6. V zadevi je sporno, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

7. Skladno s prvo alinejo 41. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije.

8. V prvi alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 pa je določeno, da je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je tožnik rojen leta 1972 ter da je bil s pravnomočno odločbo z dne 21. 12. 2009 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami. Drugo delo je zmožen opravljati s polnim delovnim časom od 2. 11. 2009 dalje. Z novo pravnomočno odločbo z dne 11. 3. 2015 je bilo ugotovljeno, da se tožniku zdravstveno stanje ni poslabšalo in mu s tem v zvezi tudi niso bile priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Tožnikovo zadnje delovno mesto je bilo "zahtevnejša dela v proizvodnji z omejitvami". Od leta 2011 dalje je kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.

10. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je sodišče postavilo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. Za izvedenski organ je pisno izvedensko mnenje podal specialist MDPŠ, ki ga je nato sodišče tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo. Izvedenec je proučil medicinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter v tožnikovem zdravstvenem kartonu, tožnika pa je tudi osebno pregledal. 11. Izvedenec ugotavlja, da gre pri tožniku za obrabo na nivoju C5-C6 in C6-C7 s protruzijami medvretenčnih ploščic, ki so bile najbolj izrazite na nivoju C5-C6, več desno kot levo. Desni gleženj je nekoliko otekel in zadebeljen ter omejeno gibljiv v smeri dorzalne in plantarne fleksije za 15 stopinj, everzija in inverzija sta prosti. Tožnik je bil operiran tudi zaradi sindroma zapestnega kanala desno. Zaradi polimorfnih težav ter predvsem zaradi glavobolov je bil obravnavan pri nevrologu, s tem da je bilo ugotovljeno, da gre za glavobole tenzijskega tipa. Specialist nevrolog ob pregledu v mesecu januarju 2020 v kliničnem statusu ne ugotavlja nevroloških odklonov. Tožnik je bil obravnavan tudi pri specialistu psihiatru, ki v mesecu juniju 2021 poroča, da je bila pri tožniku tekom prejšnjih obravnav ugotovljena konstitucionalna psihoastenija in jedrni nevroticizem ter ambivalentnost in pa izrazito nizke prilagoditvene sposobnosti ter tudi zelo visoka razdražljivost. Izvedenec ugotavlja, da je pri tožniku prišlo do poslabšanja stanja glede na prejšnje ugotovitve invalidskih komisij. Poleg že določenih vsebinskih oziroma stvarnih razbremenitev so potrebne še dodatne razbremenitve in sicer, da gre za psihično lažje delo, nadalje za dobro strukturirano delo, ki ne zahteva daljšega priučevanja ter delo brez dvigovanja nad nivojem glave, ne na višini ali lestvi. Razlogov za razvrstitev v višjo kategorijo invalidnosti izvedenec ne ugotavlja, prav tako po njegovem mnenju ni potrebna časovna razbremenitev.

12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje tožnika in za postavitev sodnega izvedenca specialista psihiatra oziroma specialista psihologa kršilo določbe postopka in da je posledično dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Pri tožniku je podanih več zdravstvenih težav, pri čemer tudi izvedenec ugotavlja, da glavne težave, ki vplivajo na tožnikovo delovno zmožnost izhajajo iz psihičnega področja. Je pa v dokumentaciji spisa in v zdravstvenem kartonu, na kar posebej opozarja sodni izvedenec, veliko dokumentacije (izvidov), iz katerih je razvidno tožnikovo psihično stanje. Izvedenec ključno dokumentacijo podrobno povzema v pisno podanem izvedenskem mnenju. Vpliv psihičnih težav na tožnikovo delovno zmožnost pa je izvedenec prepričljivo pojasnil zaslišan na naroku za glavno obravnavo. Tožnik tudi ne konkretizira, v čem naj bi bilo izvedensko mnenje v delu, ki se nanaša na psihično stanje, zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Zgolj sklicevanje na to, da izvedenec ni specialist psihiater in da zaradi tega ni poklican zato, da bi tudi s tega področja podal izvedensko mnenje, je neutemeljeno. Ravno specialist MDPŠ je tisti, ki glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, ob upoštevanju definicije invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) lahko poda verodostojno mnenje o vplivu zdravstvenega stanja na delazmožnost zavarovanca. Že sodišče prve stopnje je s tem v zvezi utemeljeno opozorilo na sodbo Vrhovnega sodišča RS,3 ki govori o tem, da je specialist za področje MDPŠ tisti strokovnjak, ki lahko najbolj kompetentno oceni vpliv zavarovančevega zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost. Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno obravnavi zavarovanca kot celoto, torej vpliv ugotovljenih zdravstvenih težav na delovno zmožnost. In temu je izvedenec tudi sledil. 13. Odločitev o tem, ali je potrebno v postopek izvedenstva pritegniti še drugega izvedenca, pa je sodišče prepustilo strokovni presoji sodnega izvedenca. Le-ta pa je prepričljivo pojasnil, da sodelovanje izvedenca specialista psihiatra ni bilo potrebno, saj je razpolagal z obširno medicinsko dokumentacijo, na podlagi katere je podal izvedensko mnenje.

14. Sodišče je v tem primeru skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca in zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo. Enako velja tudi za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožnika kot stranke v postopku. Sodišče prve stopnje je presodilo, da zaslišanje tožnika v tej zadevi ni potrebno, saj je dejansko stanje razčiščevalo s postavitvijo sodnega izvedenca. Tožnik na naroku za glavno obravnavo niti ni navajal, da gre za bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče tožnika ni zaslišalo kot stranko v postopku, temveč je ugovarjal kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca specialista psihiatra ali specialista kliničnega psihologa.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

16. Ker je bila tožniku z odločbo št. 35/2023 dodeljena BPP, posledično stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Glej VIII Ips 26/2017 z dne 20. 6. 2017.