Jedro

Zahtevane informacije v delu, ki se nanaša na tožnika, ni treba razkriti. S tem organu ni bila naložena nobena obveznost posredovanja tožnikovih podatkov in ni prišlo do spremembe tožnikovega pravnega položaja. Zato tožnik nima pravnega interesa.

V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe tožnik ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, temveč „ščiti“ pravice članov sindikata. Tožnik v obravnavani zadevi ni aktivno procesno legitimiran, saj v tožbi ne uveljavlja lastnih pravic, pravne podlage za uveljavljanje pravic drugih pa nima.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila 1. točko izreka odločbe RTV Slovenija številka 0901-15/2022/4 z dne 21. 6. 2022 v delu, ki se nanaša na dostop poravnave s A. A. in B. B., ter odločila, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve izpodbijane odločbe v elektronski obliki posredovati: (1) del sodne poravnave I Pd 996/2019 z dne 17. 9. 2021, (2) del zapisnika o pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 12. 10. 2021 ter (3) del izvensodne poravnave z dne 24. 12. 2021 (1. točka izreka). Zavrnila je pritožbo zoper 1. točko izreka navedene odločbe v delu, ki se nanaša na dostop do poravnave, sklenjene s C. (2. točka izreka) in ugotovila, da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prosilec 24. 5. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želel v elektronski obliki pridobiti informacijo o morebitni sklenjeni poravnavi (sodni ali izvensodni) s C., A. A. in B. B. ter njenih osnovnih podatkih (razlog, namen in znesek, tudi sodnih stroškov). Tožena stranka je zavrnila pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do poravnave, sklenjene s C., saj tak dokument ne obstaja. Ugotovila je, da je predmet pritožbenega postopka dostop do informacij iz sodnih poravnav I Pd 996/2019 z dne 17. 9. 2021 in Pd 997/2019 z dne 12. 10. 2021 ter izvensodne poravnave z dne 24. 12. 2021, s katerimi organ razpolaga. Zahtevani podatki so osebni podatki, saj so povezani z dvema posameznikoma, ki ju je prosilec navedel v svoji zahtevi. Informacije o namenu in višini sodne poravnave, ki ju je organ sklenil z navedenima posameznikoma, so njuni osebni podatki. Podatki o prejemniku, namenu in višini sredstev, ki jih posameznik prejme od javnega zavoda, pa so po presoji tožene stranke podatki o porabi javnih sredstev. Dopustno je razkritje le tistih podatkov, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev, torej podatkov o prejemniku javnih sredstev ter razlogih za izplačilo teh sredstev in o njihovi višini. Po oceni tožene stranke so zahtevane informacije neposredno povezane s porabo javnih sredstev, zaradi česar jih je dopustno razkriti, kljub temu da gre za osebne podatke.

3. Tožnik v tožbi navaja, da gre v obravnavani zadevi za posredovanje podatkov o plačah, ki so vezani na delovanje sindikata, sindikalnih funkcionarjev in sindikalnih delavcev oziroma sindikalnih aktivnostih. Vse navedene funkcije in informacije naj bi imele specifično naravo in naj ne bi bile javne informacije. Pojasnjuje, da kot sindikat zastopa pravice in interese zaposlenih, med katerimi velja pravilo popolne zaupnosti podatkov. Po njegovem mnenju je poseganje v delovanje sindikata in sindikalne službe nedopustno tudi z vidika Zakona o dostopu do informacija javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Trdi, da so pri prejemniku javnih sredstev javni prejemki (le) tisti, ki so določeni z zakonom in niso predmet izjem. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) naj bi namreč določal, da so plače v javnem sektorju javne, vendar se morajo kot osebni varovati vsi ostali podatki, ki so vezani na druge osebne okoliščine prejemnika in niso povezani z javnim plačilnim sistemom. V obravnavani zadevi naj bi šlo za podatke, ki so povezani s sindikalno dejavnostjo, saj gre za nadomestilo, do katerega je upravičen sindikalni zaupnik, to pa naj ne bi bili javni podatki. Trdi, da ZSPJS in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ne določa pravne podlage za posredovanje podatkov v zvezi z navedenimi prejemki. Toženi stranki očita, da ni izvedla testa interesa javnosti, saj ni ugotavljala, ali je bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Če gre za javni interes, je po mnenju tožnika pomembna samo količina plačanega denarja, kar je razvidno iz baze ERAR, medtem ko ostali podatki, vezani na osebne podatke posameznikov ne morejo biti v javnem interesu na način in v obsegu, da bi se posegalo v osebne podatke in podatke o izvajanju sindikalne aktivnosti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožnik je na poziv sodišča pojasnil, da ima pravni interes za tožbo, saj je vloga sindikata, da ščiti svoje članstvo ter njihove pravice, vključno z zastopniki sindikata, zaradi česar je zainteresiran za uspeh v obravnavani zadevi. Pravni interes naj bi imel tudi zato, ker gre v obravnavani zadevi po vsebini za presojo nadomestila za opravljanje dela nepoklicnih sindikalnih zaupnikov, v interesu sindikata pa je, da tak podatek ni razkrit kot javna informacija.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazovati pravni interes. V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Pravni interes se torej kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga sicer ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8. Z 2. točko izreka izpodbijane odločb je bila zavrnjena pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do poravnave, sklenjene s C. (sedaj tožnik). To pomeni, da zahtevane informacije v delu, ki se nanaša na tožnika, ni treba razkriti. S tem pa organu ni bila naložena nobena obveznost posredovanja tožnikovih podatkov in ni prišlo do spremembe tožnikovega pravnega položaja. Zato tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje 2. točke izreka. Tožnikov uspeh v tem upravnem sporu torej ne more pripeljati do spremembe oziroma izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj je bil zavrnjen dostop do informacij, ki se nanašajo nanj.

9. V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.

10. Že iz ugotovitev sodišča v pozivu z dne 7. 11. 2022 je razvidno, da je tožena stranka v 1. točki izreka izpodbijane odločbe delno ugodila pritožbi prosilca in delno odpravila odločbo RTV Slovenija številka 0901-15/2022/4 z dne 21. 6. 2022 glede dostopa do poravnav s A. A. in B. B. (v nadaljevanju člana sindikata). Tožena stranka je v zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe presojala, ali so podani pogoji za razkritje osebnih podatkov navedenih članov sindikata. Ugotovila je, da so informacije o namenu in dogovorjeni višini izplačil iz sodnih poravnav osebni podatki članov sindikata. Na tej podlagi in ob upoštevanju tožbenih navedb je po presoji sodišča jasno, da se 1. točka izpodbijane odločbe ne nanaša na dostop do informacij, ki bi bile povezane s tožnikom (sindikat). To pomeni, da tožnik ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, temveč, kot navaja v dopolnitvi tožbe, „ščiti“ pravice članov sindikata, torej uveljavlja pravico do varstva osebnih podatkov kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja navedenih članov sindikata, ki sta pridobila nadomestilo za opravljanje dela nepoklicnih sindikalnih zaupnikov s poravnavami, ki so bile predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja. Tožnik tako ne uveljavlja lastnih pravic ali pravnih koristi, ampak pravice ali pravne koristi navedenih članov sindikata.

11. V zvezi z navedbami, da je naloga sindikata zastopati pravice in interese zaposlenih, ščititi svoje članstvo in njihove pravice, vključno z zastopniki sindikata, sodišče pojasnjuje, da 76. člen Ustave določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Sindikalna svoboda iz navedenega člena Ustave je umeščena v poglavje gospodarska in socialna razmerja. Sindikat je delavska organizacija oziroma vsaka organizacija ali združenje delavcev, katerega namen je izboljšati in zavarovati interese delavcev. Ti interesi pa so po sami naravi stvari ekonomski in socialni. Namen sindikatov je torej v varstvu ekonomskih in socialnih interesov delavcev.1 To pomeni, da je varstvo pravic in interesov zaposlenih ali članov sindikata omejeno na delovnopravni položaj delavcev in njihov socialni položaj. Tožena stranka pa je v zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločala tudi o pravici do dostopa do informacij javnega značaja, ki je urejena v 39. členu Ustave, in pravici do varstva osebnih podatkov, ki je urejena v 38. členu Ustave. Navedeni pravici sta umeščeni v poglavje človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre torej za pravici vsakega posameznika, ki ne vplivata na delovnopravni in socialni položaj posameznika, zaradi česar glede na namen sindikata tožnik v obravnavani zadevi ne more uveljavljati varstva teh pravic za svoje sindikalne zaupnike oziroma člane. Sindikat namreč na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sporih lahko vlaga tožbe namesto delavcev oziroma lahko delavce v postopku zastopa član sindikata, vendar takšne pravne podlage ni v Zakonu o pravdnem postopku ali ZUS-1. V upravnem sporu lahko sindikat nastopa kot stranka in uveljavlja svoje pravice le, kadar gre za spor, ki se nanaša na posamezen sindikat. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer.

12. Glede na navedeno tožnik v obravnavani zadevi ni aktivno procesno legitimiran, saj v tožbi ne uveljavlja lastnih pravic, pravne podlage za uveljavljanje pravic drugih pa nima. Na táko presojo tako ne morejo vplivati niti navedbe v dopolnitvi tožbe, da je tožnik zainteresiran, da podatek o nadomestilu za opravljanje dela nepoklicnih sindikalnih zaupnikov v nobenem primeru ni razkrit kot javna informacija, saj sta do pravnega varstva zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe upravičena zgolj tista tožnikova člana, na katera se nanašajo informacije, ki so bile predmet upravnega postopka.

13. Glede na navedeno je sodišče obravnavano tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijane odločbe, in na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave, saj se je zadeva zaključila v postopku predhodnega preizkusa tožbe.

**K II. točki izreka**

14. Izrek o stroških temeljih na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. Sodišče je odločilo zgolj o stroških tožnice, saj jih tožena stranka ni priglasila.

1 E-KURS, Miran Blaha, 2002, gospodarska in socialna razmerja / 76. člen, Pravica do ustanavljanja sindikatov.