Jedro

Ker tožnica na ozemlju Kraljevine SHS ni živela, ni bila državljanka Kraljevine SHS in ni domovinsko pristojna v občini na ozemlju Kraljevine Jugoslavije, tudi s poroko z dne 16.5.1941 jugoslovanskega državljanstva ex-lege ni pridobila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1120/2001-12 z dne 12.2.2003.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 7.8.2000, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote P. z dne 17.3.1997. Z njo je ugotovljeno, da tožeča stranka v skladu s predpisi, ki so na območju Republike Slovenije veljali od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni štela za jugoslovansko državljanko. V razlogih sodbe sodišče navaja, da je po ugotovitvah tožene stranke tožnica tudi po poroki, ki jo je sklenila dne 16.5.1941 z E.M.M., živela v rojstnem kraju W. v Avstriji. Bila je uradnica državnih železnic v Avstriji, na ozemlju Kraljevine SHS ni živela in ni imela državljanstva Kraljevine SHS. Leta 1913 je pridobila domovinstvo po očetu, ki je takrat kot uradnik pridobil domovinstvo v kraju službovanja v L. Po smrti očeta je domovinstvo v tem kraju obdržala, saj kot otrok umrlega državljana ni sledila materi - vdovi. F.E.E. ni bila sprejeta v domovinstvo takratne Mestne občine P., kar je razvidno iz ohranjenih predvojnih evidenc. Zakon o državljanstvu FLRJ, ki je začel veljati 5.7.1946 je v 1. odstavku 35. člena določil, da za državljane FLRJ po tem zakonu veljajo osebe, ki so bile po veljavnih predpisih na dan 28.8.1945 državljani FLRJ. Do 28.8.1945 se je uporabljal Zakon o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je določal, da mora vsak državljan kraljevine imeti domovinstvo v eni občini kraljevine. Skladno s 1. odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ E.E. državljanstva FLRJ ni pridobila, saj je bila domovinsko pristojna v občino, ki ni bila na ozemlju FLRJ, prav tako pa tudi ni imela državljanstva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma državljanstva Kraljevine Jugoslavije, saj ni bila domovinsko pristojna oziroma ni imela članstva v občini na ozemlju takratne Jugoslavije. Poroka med njo in E.M.M., sklenjena 16.5.1941 na matičnem uradu v kraju W., na državljanski status tožnice ni vplivala, ker po 3. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6. aprilu 1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ.

Po presoji sodišča prve stopnje ugotavljanje državljanstva tožnice v obravnavanem primeru predstavlja predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji. Po določbi 39. člena Zakona o državljanstvu RS (ZDRS, Ur. l. RS, št. 1/91-I in nadaljnji) se državljanstvo osebe presoja po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDRS. Med te predpise sodi tudi Zakon o državljanstvu FLRJ (Ur. l. FLRJ, št. 54/46 in 108/48, v nadaljevanju ZDrž, prvotno Zakon o državljanstvu DFJ - Ur. l. DFJ, št. 64/45). ZDrž (Ur. l. FLRJ, št. 54/46) v 2. odstavku 35. člena določa, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6. aprilu 1941, z omožitvijo ne pridobi državljanstvo FLRJ, pridobi ga lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona. Prvostopni upravni organ je z dopisom z dne 30.5.1996 pooblaščenko tožnice seznanil, da F.E.E. ni vpisana v domovinski knjigi bivše mestne občine P. ter jo pozval, da predloži izpisek iz rojstne matične knjige in dokaze o njenem jugoslovanskem državljanstvu in domovinstvu na dan 6.4.1941. Iz poročnega lista, ki mu je bil poslan, izhaja, da se je tožnica, ki je bila rojena 13.2.1913 v L., dne 16. maja 1941 v kraju W. v Avstriji poročila z E.M.M., ki je bil rojen 1. septembra 1912 na P., kar potrjuje tudi izpisek iz rojstne matične knjige, izdan za M.E.M. Ob ugotovitvi, da je tožnica pred sklenitvijo zakonske zveze bila domovinsko pristojna v Avstriji, prvostopni upravni organ in tožena stranka v postopku nista ugotavljala državljanstva tožničinega moža, saj njegovo državljanstvo, tudi če bi bil državljan Kraljevine Jugoslavije, glede na določbo 2. odstavka 35. člena ZDrž in čas sklenitve zakonske zveze na tožničino državljanstvo ne bi vplivalo. Ker se je tožnica poročila po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, lahko pa bi ga pridobila z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona. Kot izhaja iz upravnih spisov, tožnica državljanstva FLRJ z naturalizacijo ni pridobila.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in absolutne bistvene kršitve pravil postopka. Ni spora, da je tožnica do svoje poroke imela domovinsko pristojnost v občini L. Dne 16.5.1941 je sklenila zakonsko zvezo z E.M., ki je bil državljan Kraljevine Jugoslavije in domovinsko pristojen v občino P. Na temelju paragrafa 16 Zakona o občinah (službeni list št. 35 z dne 29.4.1933) je tožnica s poroko pridobila domovinsko pristojnost v takratno občino Ptuj in s tem državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. Dne 28.8.1945 je stopil v veljavo Zakon o državljanstvu DFJ (Ur. l. DFJ, št. 64/45), ki je v 1. odstavku 45. člena določal, da na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, se smatrajo za jugoslovanske državljane vsi, ki so bili tega dne jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih. Ker je tožnica dne 16.5.1941 sklenila poroko z jugoslovanskim državljanom in tako pridobila državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, je na dan 28.8.1945 ex-lege pridobila državljanstvo povojne Demokratične federativne Jugoslavije. Tožena stranka se v svoji odločbi sklicuje na novelirano določbo 2. odstavka 35. člena ZDrž, ki je stopila v veljavo z novelo ZDrž (Ur. l. FLRJ, št. 54/46) in je določal, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, ni z omožitvijo pridobila državljanstva FLRJ, pridobi pa ga lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona. Ob upoštevanju 37. člena je ta novela stopila v veljavo z dnem objave v uradnem listu, torej 1.7.1946. Na ta dan pa je tožnica že bila državljanka DFJ, saj je državljanstvo DFJ pridobila ex-lege na temelju 1. odstavka 35. člena ZDrž (Ur. l. DFJ, št. 64/45) že dne 28.8.1945. Posledično je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo in je temu sodišču prve stopnje nekritično sledilo. Prvo sodišče tudi ni presojalo navedbe glede pravilnosti izreka odločbe tožene stranke. Tožena stranka je s svojo odločbo z dne 7.8.2000 zavrnila pritožbo odvetnice S.G.J. in potrdila odločbo.

Tožena stranka ne more zavrniti pritožbe odvetnice, ker odvetnica pritožbe ni vložila v lastnem imenu in za svoj račun, temveč je to storila v imenu in za račun svoje stranke. Tako je izrek napadene odločbe napačen. Ker prvo sodišče te pritožbene navedbe sploh ni presojalo, je podana absolutna bistvena kršitev določil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbi tožnice v celoti ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

Z uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Federativne ljudske Republike Jugoslavije dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6. aprilu 1941, ni z omožitvijo pridobila državljanstva FLRJ, pridobi ga pa lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona. Navedena določba ureja državljanstvo za nazaj, retroaktivno, kar po stališču Ustavnega sodišča iz odločba U I-23/93 ni v nasprotju z našo Ustavo, če se ugotavlja državljanstvo, za potrebe denacionalizacije. V obravnavanem primeru gre za ugotavljanje državljanstva F.E.M., kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji. Zato je s pravilno uporabo materialnega prava, in na podlagi dejanskih ugotovitev, da tožnica na ozemlju Kraljevine SHS ni živela, da ni bila državljanka Kraljevine SHS in ne domovinsko pristojna v občini na ozemlju Kraljevine Jugoslavije, saj je živela v Avstriji, tudi s poroko z dne 16.5.1941, ko se je poročila z E.M.M., pravilno ugotovljeno, da jugoslovanskega državljanstva ex-lege ni pridobila.

Tudi ugovor absolutne bistvene kršitve določb postopka ni utemeljen. Zoper odločbo prve stopnje v upravnem postopku je pritožbo vložila odvetnica S.G.J. s P. Tožena stranka je na njeno pritožbo izdala odločbo z dne 7.8.2000 in v izreku navedla: "Zavrne se pritožba odvetnice S.G.J. in potrdi odločba Oddelka za upravne in notranje zadeve Upravne enote P. z dne 17.3.1997". Glede na to, da pooblaščenec vlaga pravna sredstva v imenu stranke, so v izreku odločbe tožene stranke res odveč besede "odvetnice S.G.J.", vendar pa zaradi tega odločba ni nezakonita, saj je izrek kljub temu jasen in določen.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 73. člena ZUS potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.