Jedro

Sodišče prve stopnje je dokazna predloga nasprotne udeleženke za zaslišanje A. A. in opravo poizvedb pri SOS telefonu, s katerima je želela dokazovati, da grožnje kritičnega dne ni izrekla ona, temveč A. A., zavrnilo z argumentom, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče (pri čemer sploh ni navedlo, v čem naj bi šlo za protislovje). Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Nasprotna udeleženka z namenom dokazovanja, da sporne grožnje (bo predlagatelja ubila s sekiro) 13. 5. 2023 ni izrekla ona, temveč A. A., predlagala njegovo zaslišanje in dokaz s poizvedbami pri SOS telefonu, kdo je 13. 5. 2023 na SOS telefonu opravil razgovor z nasprotno udeleženko, saj je to verjetno ista oseba, ki je obvestila obvestila policijo v zvezi s podano grožnjo in da se pridobijo podatki o tej osebi in se to osebo tudi neposredno zasliši. Nasprotna udeleženka je torej s temi dokaznimi predlogi želela dokazati pravno odločilno dejstvo, in sicer z osebami, ko so neposredno prisostvovale spornemu telefonskemu pogovoru 13. 5. 2023. Ker ti dokazi neupravičeno niso bili izvedeni, je bila s tem kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje z dne 5. 7. 2023 in z dne 19. 7. 2023 razveljavita ter se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 140/2023-8 z dne 5. 7. 2023 odločilo, da se nasprotni udeleženki za dobo dvanajstih mesecev od izdaje sklepa prepove približevati se predlagatelju in mladoletnemu sinu B. B., EMŠO: ..., na razdalji 200 m, razen pri izvedbi nadzorovanih stikov, ki potekajo v Kriznem centru za mlade in Centru za socialno delo, ter navezovati stike s predlagateljem in mladoletnim sinom B.B. na kakršnikoli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in preko tretjih oseb (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da ugovor zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (II. točka izreka) in da udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Z dopolnilnim sklepom V N 140/2023-12 z dne 19. 7. 2023 je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep prvostopenjskega sodišča V N 140/2023-8 z dne 5. 7. 2023 v zvezi s sklepom V N 140/2023-9 z dne 12. 7. 20231 dopolni tako, da se za II. odstavkom izreka doda III. odstavek,2 ki se glasi, da bo v primeru, če bo nasprotna udeleženka kršila izrečene ukrepe iz sklepa naslovnega sodišča z dne 5. 7. 2023 v zvezi s sklepom z dne 12. 7. 2023, se jo vsakič kaznuje z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, višji predlog za izrek denarne kazni pa se zavrne (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da dosedanji III. odstavek izreka sklepa V N 140/2023-8 z dne 5. 7. 2023 v zvezi s sklepom V N 140/2023-9 z dne 12. 7. 2023 postane IV. odstavek.3

3. Zoper oba citirana sklepa vlaga pravočasni pritožbi nasprotna udeleženka. Sklepa izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. V pritožbi zoper sklep z dne 5.7.2023 predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklepa spremeni ter predlog zavrne, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da ji je bilo že s sklepoma z dne 13. 4. 2021 in 11. 4. 2022 vsakič za obdobje dvanajstih mesecev prepovedano približevanje predlagatelju in mladoletnemu sinu na razdalji manj kot 200 m ter vsako navezovanje stikov, razen v okviru izvajanja stikov z mladoletnim otrokom. Izpodbijani sklep predstavlja nesorazmeren ukrep, saj prepoved približevanja dejansko izvajala že tri leta in se bo mladoletni otrok od matere popolnoma odtujil. Nadalje poudarja, da je sodišče kršilo njeno pravico do izjave, ker ni zaslišalo priče A. A., ki bi lahko potrdil njene navedbe in izpoved, da dne 13. 5. 2023, ko je klicala na SOS telefon, ni izjavila, da bo predlagatelja ubila s sekiro, temveč je zgolj A. A., takratni partner nasprotne udeleženke, na glas izjavil, da bo sam razbil avto predlagatelja. Za dokazovanje teh navedb je predlagala zaslišanje navedene priče in tudi opravo uradne poizvedbe, kdo je 13. 5. 2023 opravljal delo na SOS telefonu ter kdo se je tedaj pogovarjal z nasprotno udeleženko, ki se ga naj prav tako neposredno zasliši v smeri, ali je izrečene grožnje izrekel moški ali ženski glas. Navaja, da je razpravljajoča sodnica navedene dokazne predloge neutemeljeno zavrnila, pri tem pa tudi ni podala razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Zgolj argument sodišča prve stopnje, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče, pri čemer pa sploh ne navede, v čem naj bi po oceni izpodbijanega sklepa šlo za protislovje, ne zadošča. Tako v odgovoru kakor tudi na zaslišanju je nasprotna udeleženka jasno zatrjevala oziroma izpovedala, da sama navedenih groženj ni podala ter da jih je podal A. A. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov niti ni njihovo zavrnitev v ničemer argumentiralo, je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva in pravica, da se izvedejo dokazi, ki jih predlaga. Nadalje izpostavlja, da je predlagatelj 5. 7. 2023 na edinem naroku za glavno obravnavo vložil v predmetni sodni spis pripravljalno vlogo z dokaznim gradivom na desetih straneh, sodišče prve stopnje pa ji ni dalo dovolj časa, da bi na navedeno vlogo odgovorila, s čemer ji je bila kršena pravica do izjave. Poudarja še, da sodišče prve stopnje obravnava obe stranki različno, pri tem pa obravnava nasprotno udeleženko pretirano strogo.

5. Nasprotna udeleženka je vložila tudi pravočasno pritožbo zoper dopolnilni sklep z dne 19. 7. 2023. Izpodbija ga prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog predlagatelja zavrže kot prepozen, podredno zavrne kot neutemeljen, nadalje podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva v novo obravnavanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Ponavlja svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 5. 7. 2023 glede tega, da ni imela dovolj časa, da se izjavi o procesnem gradivu - listinah, ki jih je predlagatelj vložil v spis na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Navaja, da je predlog z dne 14. 7. 2023 za izdajo dopolnilnega sklepa prepozen, saj je bil vložen po zaključku glavne obravnave, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči. Sklicuje se na prvi odstavek 184. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki spremembo tožbe (oziroma predloga v nepravdnem postopku) dopušča do konca glavne obravnave. Ker je predlog prepozen, bi ga moralo sodišče zavreči. 7. Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 5. 7. 2023 zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške. Na pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2023 ni odgovoril. 8. Pritožbi sta utemeljeni.

9. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

10. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, je pa zagrešilo pritožbeno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. A. in poizvedb pri SOS telefonu, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

11. Pregled zadeve pokaže, da je predlagatelj vložil predlog za prepoved približevanja njemu in mld. B. B. (skupnemu sinu udeležencev postopka, ki je bil po razpadu njune zveze zaupan v varstvo in vzgojo predlagatelju) po 19. členu ZPND, ker je bil 13. 5. 2023 v popoldanskem času s strani policijske postaje Murska Sobota obveščen, da je policija dobila prijavo SOS telefona, da je nasprotna udeleženka po navedenem telefonu grozila, da ga bo ubila s sekiro. Med strankama je bilo sporno, ali je navedeno grožnjo izrekla nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja predlagatelja, ter listin v spisu, zlasti mnenja CSD o ogroženosti z dne 17. 5. 2023, ugotovilo, da je tega dne nasprotna udeleženka klicala na SOS telefon in v telefonskem pogovoru grozila, da bo predlagatelja ubila s sekiro. Drugačni izpovedi nasprotne udeleženke pa ni verjelo. Na podlagi navedenega je predlogu ugodilo in nasprotni udeleženki v skladu z 19. členom ZPND prepovedalo približevanje predlagatelju in mld. sinu na razdaljo 200 m za obdobje enega leta, pri čemer je bil nosilni razlog za izdajo izpodbijanega sklepa zatrjevan incident z dne 13. 5. 2023. 12. Sodišče prve stopnje je dokazna predloga nasprotne udeleženke za zaslišanje A. A. in opravo poizvedb pri SOS telefonu, s katerima je želela dokazovati, da grožnje kritičnega dne ni izrekla ona, temveč A. A., zavrnilo z argumentom, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče (pri čemer sploh ni navedlo, v čem naj bi šlo za protislovje).4 Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga.5

13. Nasprotna udeleženka z namenom dokazovanja, da sporne grožnje (bo predlagatelja ubila s sekiro) 13. 5. 2023 ni izrekla ona, temveč A. A., predlagala njegovo zaslišanje in dokaz s poizvedbami pri SOS telefonu, kdo je 13. 5. 2023 na SOS telefonu opravil razgovor z nasprotno udeleženko, saj je to verjetno ista oseba, ki je obvestila obvestila policijo v zvezi s podano grožnjo in da se pridobijo podatki o tej osebi in se to osebo tudi neposredno zasliši. Nasprotna udeleženka je torej s temi dokaznimi predlogi želela dokazati pravno odločilno dejstvo, in sicer z osebami, ko so neposredno prisostvovale spornemu telefonskemu pogovoru 13. 5. 2023. Ker ti dokazi neupravičeno niso bili izvedeni, je bila s tem kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Ni pa utemeljena pritožbena graja nasprotne udeleženke, da ji sodišče prve stopnje ni dalo dovolj časa, da bi odgovorila na vlogo in priloge, ki jih je predlagatelj dne 5. 7. 2023 vložil v spis na naroku za glavno obravnavo, saj nasprotna udeleženka za rok za odgovor na navedeno vlogo niti ni zaprosila, temveč je po svojem pooblaščencu neposredno na naroku odgovorila nanjo.

15. Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja (v pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 19. 7. 2023), da je bil predlagateljev predlog z dne 13. 7. 2023, s katerim je predlagal dopolnitev sklepa z dne 5. 7. 2023, prepozen. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni sprememba tožbe oziroma predloga v smislu 184. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, kot napačno zatrjuje pritožba. V skladu s 325. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND je mogoče izdati dopolnilni sklep, če udeleženec v petnajstih dneh od prejema sklepa predlaga sodišču, naj se sklep dopolni. Glede na to, da je bil sklep izdan 5. 7. 2023, predlagatelj pa je popravo predlagal 13. 7. 2023, jo je torej predlagal pravočasno, dopolnilni sklep pa tudi vsebuje izrek, ki bi ga v skladu z 22.č členom ZPND6 moralo izreči sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti že v sklepu z dne 5. 7. 2023. 16. Vsled bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe predlaganih dokazov, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 7.2023 razveljaviti v celoti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ker sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP),7 prav tako pa razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP v zvezi v zvezi s 366. členom ZPP). Ker sklep z dne 5. 7. 2023 in dopolnilni sklep z dne 19. 7. 2023 predstavljata logično celoto in sta medsebojno povezana, je bilo zaradi razveljavitve sklepa z dne 5. 7. 2023 treba razveljaviti tudi sklep z dne 19. 7. 2023. 17. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka, kot opisano zgoraj.

18. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep, zoper katerega je bilo vložena pritožba, in zadevo vrnilo v novo sojenje, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.

19. Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je le-to razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, pritožba po 357.a členu ZPP ni dovoljena.8 1 Z navedenim sklepom, ki je po naravi popravni sklep v smislu 328. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, je bilo ime nasprotne udeleženke popravljeno na ta način, da se je namesto „C. C.“ pravilno glasil „C. C.“ 2 Pri tem je sodišče prve stopnje s pojmom „odstavek“ očitno imelo v mislih „točko“ sklepa V N 140/2023-8 z dne 5. 7. 2023. 3 Pri tem je sodišče prve stopnje s pojmom „odstavek“ očitno imelo v mislih „točko“ sklepa V N 140/2023-8 z dne 5. 7. 2023. 4 Pa tudi sicer med navedbami nasprotne udeleženke in njeno izpovedbo ni bistvenih neskladij. Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je nasprotna udeleženka tako v odgovoru na predlog kakor tudi v zaslišanju zaslišana kot stranka zatrjevala oziroma izpovedala, da priznava, da je kritičnega dne klicala na SOS telefon, vendar je zanikala, da bi navedeno grožnjo izrekla ona. Navajala in izpovedala je, da se je tekom kritičnega telefonskega pogovora v ozadju oglasil njen takratni partner A. A. in izrekel grožnjo predlagatelju. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog z dne 8. 6. 2023 navajala, da je verjetno A. A. izjavil, da je potrebno predlagatelja ubiti s sekiro, da ona tega ni izrekla. Na zaslišanju na naroku 5. 7. 2023 pa je izpovedala, da je res ona klicala na SOS telefon, kjer je povedala, da „je obupana mama, potem pa je prišel A. in A. je potem kričal od zadaj te besede, ki se ji očitajo." Pozneje tekom zaslišanja je še izpovedala, da jo je „pozneje istega dne klical policist, ona pa mu je povedala, da noče nikomur groziti, s tem, da se je govorilo, da se bo avto razbil, ne pa da bi koga ubil, s tem, da je to, kot je že povedala, povedal Aleš.“ 5 V skladu s stališči pravne teoriji (N. Betetto v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 611) sodišče upravičeno zavrne dokazni predlog: če je le-ta nesubstanciran (npr. ni navedeno, katero sporno dejstvo se bo z njim dokazovalo); če dejstva niso pravno relevantna; če je stranka z njimi prekludirana; če je neko dejstvo že dokazno ali je med strankama nesporno ali če do dokazi neprimerni za dokazovanje določenega dejstva itd. 6 V skladu z navedeno določbo v sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena ZPND; denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo, o izvršbi glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. 7 Kršitve pravice do izjave namreč ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje, saj bi v takem primeru sodišče druge stopnje moralo izvesti dokazno oceno dokazov, ki jih je samo neposredno izvedlo, in dokazov, ki jih je neposredno izvedlo samo sodišče prve stopnje. Glede ugotavljanja odločilnega dejstva, ali je zatrjevano grožnjo 13. 5. 2023, imata udeleženca pravico do obravnavanja na dveh stopnjah. V nasprotnem primeru bi bilo nedopustno poseženo v strankino pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. 8 VSRS sklep Cp 15/2018 z dne 16.05.2018.