Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežni meri ugodilo in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožnici S.A. 2.381.400 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožnikoma V. in H.A. vsakemu 1.300.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožniku A.A. pa 500.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožečim strankam v znesku 225.149 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.1997 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in, kar je pomembno za revizijo, odškodnino, ki je bila prisojena zakoncu in staršema pok. V.A. iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega, znižalo z 1.700.000 SIT na 1.500.000 SIT (S.A. kot zakoncu pok. V.A. ml.) oziroma z 1.300.000 SIT na 1.000.000 SIT (V. in H.A. kot staršema pok. V.A. ml.).

Proti odločitvi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Odškodnina, ki je bila prisojena v postopku pred sodiščem prve stopnje, je bila pravična in v skladu z določbo 200. člena ZOR. Zato znižanje odškodnine v pritožbenem postopku ni v skladu z materialnim pravom. V pritožbenem postopku prisojena odškodnina je tudi nižja, kot pa jo prisojajo sodišča v podobnih primerih. Zato naj se reviziji ugodi, sodba sodišča druge stopnje pa tako spremeni, da bo vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP, tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevane (386. člen ZPP) bistvene kršitve pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja.

Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

V izpodbijani pravnomočni sodbi pa je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je zakonska zveza med tožnico S.A. in pok. V.A. ml. trajala devet mesecev, in da je to tožnico smrt moža zelo prizadela, saj sta s pokojnim možem šele zaživela skupno življenje na domu njene matere in po ureditvi skupnega prebivališča začela resno razmišljati o tem, da bi imela otroke in si s tem ustvarila družino. Revizijsko sodišče na podlagi navedenih pravno odločilnih dejstev ocenjuje, da je pritožbeno sodišče s prisojo zneska 1.500.000 SIT določbo 200. člena ZOR pravilno uporabilo in pri odmeri odškodnine pravno pravilno upoštevalo vse kriterije, ki po navedenem členu ZOR vplivajo na odmero pravične odškodnine (stopnja in trajanje duševnih bolečin, druge okoliščine primera, namen odškodnine za nepremoženjsko škodo itd.). Na 1.500.000 SIT odmerjeno denarno zadoščenje je tudi primerljivo z zadoščenji, ki so bila oškodovancem prisojena v podobnih primerih.

Glede duševnih bolečin staršev pok. V.A. ml. pa sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da sta oba zaradi izgube sina trpela, zlasti naj bi ju prizadelo dejstvo, da je sin umrl le kratek čas po odhodu od doma, čeprav zaradi tega odhoda družinske vezi niso bile pretrgane, saj se je pok. sin vsakodnevno vozil na delo mimo domače hiše in se skoraj vsak dan ustavil tudi doma. Pri odmeri odškodnine je sodišče tudi upoštevalo, da po pok. sinu ne bo vnukov ali vnukinj.

Ob upoštevanju navedenih pravno odločilnih dejstev je bilo z izpodbijano sodbo vsakemu od staršev pok. V.A. ml. prisojeno denarno zadoščenje v znesku 1.000.000 SIT, kar po presoji revizijskega sodišča tudi ustreza kriterijem iz 200. člena ZOR in je v skladu z denarnimi zadoščenji, ki so bila prisojena staršem otrok v podobnih primerih.

Revizijske trditve, da je v izpodbijani sodbi zmotno uporabljena določba 200. ZOR, zato niso utemeljene, zaradi česar je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).