Jedro

V 20. čl. ZPIZ-2 so urejeni posebni primeri zavarovanja za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Po tej določbi so izključno zavarovane le fizične osebe. V obravnavani zadevi je bila za izvedenstvo odrejena komisija za fakultetna izvedenska mnenja in ne fizična oseba, zato je izvedenskemu organu tudi priznana izvedenina ter hkrati pravilno odrejeno, da se ta nakaže na račun Univerze. V okoliščinah konkretnega primera zato ni podlage za zavarovanje po 20. čl. cit. ZPIZ-2, niti zavezanosti za plačilo prispevka iz tega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu prvega odst. I. tč. in v II. tč. izreka spremeni tako, da se znesek 1.422,18 EUR zniža na znesek 1.377,24 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja A. fakulteti Univerze B. za izvedensko delo z dne 17. 12. 2012 in 1. 2. 2013 priznalo izvedenino v bruto znesku 1.422,18 EUR (prvi odst. I. tč. izreka) in hkrati ugotovilo, da 20 % DDV od priznanega zneska znaša 237,03 EUR (drugi odst. I. tč. izreka). Odredilo je, da je toženi zavod izvedenino v višini 1.422,18 EUR dolžan plačati v 15 dneh od prejema sklepa na račun A. fakultete, Univerze B. (II. tč. izreka).

Zoper sklep v delu, ki se nanaša na višino priznanega zneska se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri znižanja dosojenega zneska na 1.377,24 EUR oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je bilo pri odmeri izvedenine nepravilno vštetih 37,45 EUR iz naslova prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se po 154. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prispevki za posebne primere zavarovanja iz 20. čl. istega zakona plačujejo le za fizične in ne pravne osebe. Ker je bila za izvedenstvo določena Komisija za fakultetna izvedenska mnenja A. fakulteti Univerze B., se za opravljeno delo prispevek ne obračunava in ne plača niti za prof. dr. C.C., ki je sicer sodelovala pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar v okviru izvedenskega organa.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka pravilno poudarja, da je zaradi delno zmotno uporabljenega materialnega prava izvedenina v višini 1422,18 EUR bruto odmerjena previsoko in posledično v tej višini tudi odrejeno plačilo na račun izvedenskega organa.

V 20. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju ZPIZ-2) so urejeni posebni primeri zavarovanja za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Po tej določbi so izključno zavarovane le fizične osebe. V obravnavani zadevi je bila za izvedenstvo odrejena Komisija za fakultetna izvedenska mnenja A. fakulteti Univerze B. in ne fizična oseba, zato je izvedenskemu organu tudi priznana izvedenina ter hkrati pravilno odrejeno, da se ta nakaže na račun Univerze B.. V okoliščinah konkretnega primera zato ni podlage za zavarovanje po 20. čl. cit. ZPIZ-2, niti zavezanosti za plačilo prispevka iz tega naslova. Ker je sodišče prve stopnje pri odmeri izvedenine v skupni neto znesek v višini 1.185,15 EUR neutemeljeno vštelo tudi 37,45 EUR iz naslova prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je s povečanjem za 20 % DDV namesto pravilno izračunane izvedenine 1.377,24 EUR bruto, nepravilno odmerilo 1.422,18 EUR.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno ob uporabi 358. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008) pritožbi tožene stranke ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.