Jedro

V postopku prisilne poravnave se smiselno uporabljajo določila, ki se nanašajo na stečajni postopek - tako tudi določilo 1.odst.121.člena ZPPSL o pismeni obliki prijave terjatve. Ker take prijave ni bilo, poravnalni senat ni smel odločati o ločitveni pravici pritožitelja.

Prav tako upnik, ki ločitvene pravice ni prijavil s pravočasno pismeno prijavo, ni pridobil procesnega položaja ločitvenega upnika - tako zanj ne velja prepoved glasovanja iz 37. člena ZPPSL.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Upnik se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil zoper sklep poravnalnega senata o potrditvi prisilne poravnave. V pritožbi je uveljavil kršitev procesnega zakona, ker je prijavljeno terjatev priznala upraviteljica prisilne poravnave. Prav tako je bilo prekršeno materijalno pravo, ker se je na naroku za preizkus terjatev odločalo ali se naj ločitvena pravica prizna oziroma bi moralo sodišče upniku vzeti pravico glasovanja po 37. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1989 - v nadaljevanju ZPPSL. Napačna je tudi uporaba 7.odst. 36. člena ZPPSL.

V nadaljevanju pritožba utemeljuje pravni interes za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je kot upnik dne 17.2.1994 - torej več kot pet dni pred narokom, prijavil terjatev sestavljeno iz več glavnic in obračunanih obresti do 30.12.1993 v skupnem znesku 48,177.207,40 sit. Sodišče prve stopnje je vsem upnikom - tudi pritožitelju prištelo še zamudne obresti do dneva naroka 4.3.1994 in je torej priznalo pritožitelju terjatev v znesku 49,253.817,00 sit. Pritožitelj ni prijavil pravice do ločenega poplačila v navedeni prijavi. Prijavil jo je ustno na naroku za prisilno poravnavo in preizkus terjatev in sicer zastavno pravico - torej ločitveno pravico do višine 44,128.491,60 sit. V postopku prisilne poravnave se smiselno uporabljajo določila, ki se nanašajo na stečajni postopek - tako tudi določilo 1.odst.121.člena ZPPSL o pismeni obliki prijave. Ker take prijave ni bilo, poravnalni senat ni smel odločati o ločitveni pravici pritožitelja. Prav tako upnik, ki ločitvene pravice ni prijavil s pravočasno pismeno prijavo, ni pridobil procesnega položaja ločitvenega upnika - tako zanj ne velja prepoved glasovanja iz 37. člena ZPPSL. Njegovo glasovanje proti sklenitvi prisilne poravnave je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo.

Pritožba tudi ni utemeljena glede vloge upraviteljice prisilne poravnave na naroku dne 4.3.1994. V zapisniku z naroka na list. št. 287 je zapisano: "O vseh 61 prebranih celoti priznanih terjatvah sta se zastopnik dolžnika in uprav. prisil. poravnave izjavila in jih v celoti priznala". Res je, da nima priznanje prisilne upraviteljice nobene materijalno-pravne posledice, ker je dolžnik v postopku prisilne poravnave v celoti pravno in poslovno sposoben in je torej taka izjava brez pomena, vendar ne drži, da dolžnik ni priznal terjatve.

Iz navedenih razlogov je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.