Jedro

Ker je kraj opravljanja dela širše določen, mora delodajalec pri ugotavljanju, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati takšno širšo opredelitev kraja opravljanja dela.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 3. 2015. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Presodilo je, da je bil poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen v skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji), saj je tožena stranka uspela dokazati prenehanje potrebe po delu tožnika na delovnem mestu mesarja v poslovni enoti (v nadaljevanju PE) A.. V tej poslovni enoti so v začetku leta 2015 realizirani stroški presegali predvidene, tožena stranka pa je tožnikove delovne naloge razdelila med ostale zaposlene v PE A.. Pogodba o zaposlitvi je v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti predvidevala, da lahko tožena stranka tožnika prerazporediti na delo v drugo PE, zato toženi stranki pri odpovedi ni bilo treba upoštevati potreb po delu v PE B., v kateri je tožnik delal, preden je bil razporejen v PE A. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da glede na določila pogodbe o zaposlitvi ni bilo potrebno tožnikovo soglasje za delo v drugi PE.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožena stranka istega dne, ko mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi, z drugim delavcem v PE B. sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Sodišče bi moralo pri presoji utemeljenosti odpovedi upoštevati tudi razmere v drugih PE, drugače lahko pride do zlorabe instituta odpovedi. Kraj opravljanja dela ne more biti tako široko določen. Tožena stranka bi morala že v odpovedi navesti, da ga je izbrala zaradi največjih stroškov prihoda na delo. Ko je sodišče upoštevalo ta razlog pri presoji odpovedi, je nezakonito širilo dejansko podlago odpovedi. Sodišče prve stopnje je pri izvajanju dokazov ugotavljalo, ali je tožena stranka res zaposlila novega delavca v PE B., v sodbi pa tega dejstva ni ugotavljalo, češ da gre za pravno nepomembno dejstvo. Tako postopanje sodišča pomeni za tožnika sodbo presenečenja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski ugovor, da je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ko je kot pravilno potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki naj bi predstavljala sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje je resda izvajalo dokaze v zvezi z dejstvom zaposlitve novega delavca v PE B., vendar v svoji sodbi dejstva zaposlovanja ni več štelo za pravno pomembnega z vidika zakonitosti izpodbijane odpovedi. Tak preobrat v pravnem sklepanju sodišča ne pomeni nedovoljene sodbe presenečenja, saj je imel revident glede končnih pravnih stališč in dejanskih ugotovitev prvostopenjske sodbe vse možnosti za enakopravno sodelovanje v postopku. Prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni vezano na predhodno izdane dokazne sklepe (četrti odstavek 287. člena ZPP). Lahko celo na novo začne glavno obravnavo, ki je že končana, če se mora dopolniti postopek ali razjasniti posamezna pomembnejša pravna vprašanja (292. člen ZPP). ZPP tako dopušča dinamično vodenje postopka, v katerem sodišče tudi spremeni pravno izhodišče. Bistveno je, da ima stranka možnost, da temu spremenjenemu stališču prilagodi pravdne aktivnosti. V okoliščinah obravnavane zadeve je stališče o kraju opravljanja dela predmet revizijske presoje glede pravilne uporabe materialnega prava, sprememba stališča prvostopenjskega sodišča pa glede na pravno podlago ni imela vpliva na preostalo tožbeno trditveno podlago, česar revident niti ne zatrjuje.

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. Revident je delal pri toženi stranki na delovnem mestu mesarja. Sprva v PE B., od 1. 4. 2013 v PE C., od 1. 4. 2014 dalje pa v PE A. Tožena stranka je revidentu odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga 10. 3. 2015, ker je zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu mesarja v PE A., njegova dela pa je prenesla na ostale zaposlene v PE A. Stroški dela te poslovalnice so januarja 2015 presegli predvidene stroške za 13,87 %, v naslednjem mesecu pa za 22,71 %.

10. Ne drži revizijska teza, da sta sodišči nižjih stopenj mimo odpovedi širili odpovedni razlog, ko sta sprejeli utemeljevanje tožene stranke, da je izbrala revidenta kot tistega, ki se mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je imel večje potne stroške. Tožena stranka je zatrjevala in dokazovala ta „izbirni“ razlog kot obrambo pred trditvami revidenta, da je šlo pri izpodbijani odpovedi za diskriminacijo. Tožena stranka je uspela dokazati, da vsaj znotraj PE A. obstoji poslovni razlog zaradi reorganizacije dela ob slabšem poslovanju te enote. Ker ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev, tožena stranka ni dolžna v odpovedi konkretneje opredeliti izbire „presežnega“ delavca, če je več potencialnih izbrancev za prejem odpovedi zaradi opravljanja istega dela znotraj relevantnega obrata (102. člena ZDR-1). Tožena stranka je dokazala zmanjšanje potrebe po delu enega delavca na delovnem mestu mesarja v PE A., konkretna izbira delavca za podajo odpovedi pa ne sme biti diskriminatorna. V sodnem postopku dodatno stroškovno utemeljen razlog za izbiro revidenta med več delavci, katerih delo lahko postane nepotrebno zaradi poslovne odločitve delodajalca, ne predstavlja prepovedane diskriminacije, niti nedovoljeno širjenja poslovnega razloga za odpoved.

11. Revident pa utemeljeno izpostavlja vprašanje, ali bi mu morala tožena stranka ponuditi zaposlitev v PE B., v kateri je prehodno delal, in v kateri naj bi tožena stranka v času izpodbijane odpovedi zaposlila drugega delavca na istem delovnem mestu. Dejstva sočasne zaposlitve sodišči nižjih stopenj nista ugotavljali zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, po katerem so bile v času podaje odpovedi pravno pomembne potrebe po delu samo v PE A., v kateri je revident opravljal delo v času odpovedi.

12. V skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Odpovedana pogodba o zaposlitvi je v 5. točki določala, da bo revident opravljal delo v PE B., pri čemer sta bili stranki sporazumni, da bo revident v skladu s potrebami tožene stranke in po predhodnem obvestilu delo opravljal tudi v drugih krajih, v katerih ima tožena stranka svoje PE v skladu s pogoji kolektivne pogodbe dejavnosti. Tako Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 111/2006 in naslednji) v drugem odstavku 16. člena omogoča, da stranke lahko opredelijo kraj opravljanja dela tudi glede na mrežo organizacijskih enot delodajalca (v tretjem odstavku pa je določeno, da če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca, do katerih pot na delo in z dela z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri ure od prebivališča delavca po pogodbi o zaposlitvi). Glede na tako pogodbeno določilo in ureditev v kolektivni pogodbi je lahko tožena stranka z obvestilom revidentu naknadno kot kraj opravljanja dela določila PE A. (čas prihoda na delo pa med strankama ni bil sporen).

13. Po določbi 4. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 mora pogodba o zaposlitvi vsebovati kraj opravljanja dela; če ni naveden točen kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca. Po presoji revizijskega sodišča je povzeta širša pogodbena opredelitev kraja opravljanja dela v zvezi z upoštevanjem ureditve v kolektivni pogodbi dovolj določna in zato še znotraj pomenskih meja navedene določbe (1). Zato strankama ni bilo treba formalno spreminjati pogodbe o zaposlitvi glede kraja opravljanja dela (drugi odstavek 49. člena ZDR-1). V obravnavani zadevi je bil revident pisno obveščen o delu v drugi poslovalnici; zadnji poslovalnici je menjal po enem letu opravljanja dela. Pojmovno širše določen kraj opravljanja dela je dopusten, če je delavec primerno obveščen o kraju opravljanja dela ob sklenitvi pogodbe in ob dejanski spremembi kraja opravljanja dela.

14. Ker je kraj opravljanja dela širše določen, mora delodajalec pri ugotavljanju, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati takšno širšo opredelitev kraja opravljanja dela. V tej zadevi je revident že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval in dokazoval, da je bil v PE B., v kateri je predhodno delal in v katero bi bil lahko (ponovno) „razporejen“, če bi imela tožena stranka v njej (obstoječe) potrebe po delu pod pogoji odpovedane pogodbe, v času odpovedi zaposlen nov delavec na istem delovnem mestu. V tem obsegu določno opredeljene navedbe revidenta utemeljeno izpostavljalo materialnopravno razlago, da v takšnih dejanskih okoliščinah poslovni razlog ne more biti utemeljen. Če je do zaposlitve delavca na istem delovnem mestu v PE B. dejansko prišlo, so glede na pogodbeno določen kraj opravljanja dela potrebe po revidentovem delu še obstajale in je bil odpovedni razlog neutemeljen (drugi odstavek 83. člena ZDR-1 v povezavi z določbo 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Ker sodišče dejanskega stanja v tem delu zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo, ga bo moralo v ponovljenem postopku in na njegovi podlagi odločiti o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.

15. Glede na navedeno in v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

16. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Primerjaj zadeve VIII Ips 51/2013 z dne 10. 6. 2013, VIII Ips 297/2015 z dne 17. 5. 2016 in VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016.