Jedro

V drugem odstavku 43. člena CIM je določeno, da jih lahko vložijo „osebe, ki imajo pravico sodno uveljavljati zahtevke proti prevozniku.“ V okvir istega dela CIM je uvrščena tudi sporna določba točke c) prvega odstavka 48. člena. Sistemska razlaga tako pokaže, da je določbo treba razumeti tako, da ureja le zastaranje odškodninskih terjatev prevoznika (železnice) do pošiljatelja tovora oziroma upravičenca, ne pa tudi zastaranje terjatev za povrnitev škode, ki nastane prevozniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 671,50 EUR v petnajstih dneh po prejemu te sodbe in od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke in s katerim je od nje zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je imela v zvezi z nezgodo pri prevoz tovora za toženo stranko. Zavrnjen je bil le zahtevek za plačilo zneska 5,22 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, ki mu je bilo na prvi stopnji ugodeno, zaradi zastaranja zavrnilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 34/2012-8 z dne 17. 7. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali se uporabi določba c) točke prvega odstavka 48. člena Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM - dodatek B h konvenciji) tudi za obravnavani zahtevek prevoznika zoper pošiljatelja vagonske pošiljke?“

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

6. Tožena stranka je pri tožeči stranki naročila prevoz svojih izdelkov (keramičnih ploščic) iz Nove Gorice v kraj Sočkovac v Bosni in Hercegovini. Tovor je sama naložila na železniški vagon. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so zaradi prevelike naloženosti dne 13. 12. 2005 trije vagoni iztirili.

7. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin je bil vložen dne 15. 1. 2007. Kot verodostojne listine so bile uporabljeni izpisa odprtih postavk na dveh kontih in obračuna obresti. Tožeča stranka je zaračunala toženi stranki zamudnino po svoji tarifi, ker ni pravočasno popravila podatkov v prevoznih pogodbah in prevozninski dodatek zaradi višje teže tovora.

Revizijske navedbe

8. Revident uveljavlja, da Enotna pravila o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM) v točki a) 8. člena izrecno urejajo tudi odgovornost pošiljatelja za vse stroške in škodo zaradi nepravilnih podatkov, ki jih je pošiljatelj vnesel v tovorni list (prevozno pogodbo). Ker je tožena stranka vnesla v tovorne liste nižjo maso blaga od resnične, je odgovorna za vse stroške in vso škodo, ki je nastala tožeči stranki. Po mnenju revidenta iz prvega odstavka 48. člena CIM ne izhaja, da naj bi zastarale samo pravice pošiljatelja oz. prejemnika tovora, ampak se naj bi določba nanašala na vse pravice iz železniške prevozne pogodbe. Vtoževana terjatev zato po stališču revidenta ni zastarana.

Razlogi za zavrnitev revizije

9. Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. 5. 1980 velja za vsako pogodbo o železniškem prometu, če sta odhodni in namenski kraj v dveh različnih državah članicah, ne glede na prebivališče ali sedež in državljanstvo strank prevozne pogodbe. Pravilo je ponovljeno tudi v določbi 1. točke CIM - dodatek B h konvenciji. Tako Republika Slovenija kakor BiH sta članici konvencije.

10. V točki c) prvega odstavka 48. člena CIM, je določeno, da je lahko rok zastaranja dve leti(1) za zahtevek v zvezi s škodo, ki je nastala zaradi dejanja ali opustitve, storjene namenoma, ali iz malomarnosti in z zavedanjem, da bo taka škoda verjetno nastala.

11. Po besedni razlagi bi zgoraj navedena določba veljala za katerokoli odškodninsko terjatev v zvezi z železniškim tovornim prometom. Vendar pa je treba upoštevati tudi sistemsko razlago, razlago, ki upošteva umeščenost določbe v sistematiko CIM.

12. Kot pravilno opozarja revident, vsebuje CIM tudi določbe, ki urejajo odgovornost pošiljatelja in ne le prevoznika. Take so npr. določbe o pošiljateljevi odgovornosti za pravilnost podatkov v tovornem listu (8. člen), za pravilnost nakladanja (drugi odstavek 13. člen), embalaže (14. člen), za pravilnost listin, potrebnih zaradi carinskih ali drugih predpisov (15. člen). Vse te določbe so umeščene v II. poglavje (Sklenitev in izvajanje prevozne pogodbe).

13. Kljub številnim določbam o odškodninski odgovornosti pošiljatelja, pa CIM v naslednjem, zelo obsežnem III. delu (Odgovornost) ureja le odgovornost prevoznika. Sledi mu IV. del (Uveljavljanje pravic), v katerem so opredeljeni zahtevki v zvezi s prevozno pogodbo. V drugem odstavku 43. člena je določeno, da jih lahko vložijo „osebe, ki imajo pravico sodno uveljavljati zahtevke proti prevozniku.“ V okvir istega dela CIM je uvrščena tudi sporna določba točke c) prvega odstavka 48. člena. Sistemska razlaga tako pokaže, da je določbo treba razumeti tako, da ureja le zastaranje odškodninskih terjatev prevoznika (železnice) do pošiljatelja tovora oziroma upravičenca, ne pa tudi zastaranje terjatev za povrnitev škode, ki nastane prevozniku.

14. Za vprašanja, ki jih CIM ne ureja, je treba uporabiti slovensko pravo. Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/2000 - ZPPŽP) v drugem odstavku 71. členu določa splošen enoletni zastaralni rok za terjatve iz prevozne pogodbe. Tega je treba zato uporabiti tudi za terjatev, ki jo v tem sporu vtožuje tožeča stranka. Ker je od nastanka terjatve (13. 12. 2005) do vložitve tožbe (15. 1. 2007) preteklo več kot eno leto, je zastarana.

15. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka

16. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena in prvega odstavkom 165. člena ZPP. Stroški tožene stranke za odgovor na revizijo so odmerjeni po njenem specificiranem stroškovniku.

Op. št. (1): Iz angleškega besedila CIM je razvidno, da ne gre za to, da bi rok lahko bil dve leti, pač pa, da je dve leti.