Jedro

Dolžnik v ugovoru zatjuje, da ni izdal nobene naročilnice niti podpisal pogodbe, na podlagi katere bi mu upnik lahko zaračunal stroške, smiselno torej da z upnikom ni v poslovnem razmerju. S temi dejstvi je nasprotoval izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da med upnikom in dolžnikom obstoji poslovno razmerje, mora dokazati upnik.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Ig 2000/00876 z dne 17.10.2000 se v 2. točki izreka razveljavi in zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 2000/00876 z dne 17.10.2000 neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 3. odst. 58. člena ZIZ). Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor, imenovan pritožba. Navedel je, da upniku ni izdal nobene naročilnice niti podpisal pogodbe, na podlagi katere bi mu lahko ta zaračunal stroške. Račune je v roku zavrnil in jih upniku vrnil s prošnjo, da mu predloži fotokopijo pogodbe z štampiljko in podpisom dolžnika. Ugovor je utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Če ugovor vsebuje tako dejstva kot dokaze zanje, dolžnik pa z njim sklep o izvršbi izpodbija v celoti, sodišče na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Dolžnik v ugovoru zatjuje, da ni izdal nobene naročilnice niti podpisal pogodbe, na podlagi katere bi mu upnik lahko zaračunal stroške, smiselno torej da z upnikom ni v poslovnem razmerju. S temi dejstvi je nasprotoval izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da med upnikom in dolžnikom obstoji poslovno razmerje, mora dokazati upnik. Zato je dolžnikov ugovor utemeljen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ).