Jedro

Opredelitev konkretne upravne zadeve je odvisna od zahteve stranke. Če zahteva ni enaka, ni mogoče govoriti o isti upravni stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zavrnilo zahtevek tožnice za odpravo odločbe Upravne enote Maribor, št. 351-103/2011/6 (7306) z dne 28. 2. 2011 po nadzorstveni pravici. V obrazložitvi odločbe navaja, da je upravni organ investitorjema A.A. in B.B. izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže in ograje na parc. št. 296/8 k.o. ... Garaža bo postavljena na severni strani zemljišča par. št. 296/8 do obstoječe stavbe v odmiku od 0,40 do 0,70 m na severni strani ter v odmiku 4,29 m na vzhodni strani. Z vlogo z dne 20. 8. 2012 je tožnica zahtevala odpravo navedene odločbe po nadzorstveni pravici, ker je prvostopni upravni organ investitorjema že dne 29. 1. 2009 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže v odmiku 1,3 m od parcelne meje. S tem bi naj bila zadeva ob enakem dejanskem stanju rešena drugače, kar pa je razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi 2. točke 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V skladu z navedeno določbo pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila upravna zadeva drugače rešena. Za isto zadevo pa gre, če je podana istovetnost strank in isto dejansko in pravno stanje. Po mnenju tožene stranke ne gre za isto upravno zadevo, saj so odmiki objekta od parcelne meje v izdanih gradbenih dovoljenjih različni. Iz navedenega sledi, da gre za dva različna zahtevka in s tem za drugačno dejansko stanje, zaradi česar niso podani pogoji za odpravo pravnomočne odločbe po nadzorstveni pravici.

Tožnica v tožbi ugovarja, da nedvomno gre za isto zadevo. V obeh primerih je bila podana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt, ki je bil ob izdaji drugega gradbenega dovoljenja že dejansko postavljen na podlagi izdanega prvega gradbenega dovoljenja. Da gre za isti objekt, je razvidno tudi iz opisov podanih v gradbenih dovoljenih. Meni, da je tožena stranka z zavrnitvijo zahteve ravnala v nasprotju z določbo 274. člena ZUP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi zahtevku tožnice za odpravo gradbenega dovoljenja z dne 28. 2. 2011 po nadzorstveni pravici. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Odločanje po nadzorstveni pravici je pravni institut, ki ga je možno opredeliti tudi kot hierarhični nadzor, ki ga opravlja pristojni organ nad zakonitostjo odločb, izdanih v konkretnih upravnih stvareh v upravnem postopku. Pri tem pa lahko presoja zakonitost izdanega upravnega akta le v omejenem obsegu, to je v okviru pogojev, ki so določeni za odločanje po nadzorstveni pravici. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 274. člena ZUP lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena. Razlog za intervencijo po nadzorstveni pravici je tako podan, če obe odločbi pri enakem dejanskem in pravnem položaju drugače rešujeta isto upravno stvar. Gre torej za istovetnost upravne stvari (objekta) in stranke (subjekta).

Opredelitev konkretne upravne zadeve je odvisna od zahteve stranke. Če zahteva ni enaka, ni mogoče govoriti o isti upravni stvari. V obravnavanem primeru sta investitorja vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta garaže za osebna vozila kot prizidek k obstoječi stanovanjski stavbi na zemljišču parc. št. 296/8 k.o. ... v odmiku od 0,40 m do 0,70 m od parcele št. 296/4 iste k.o. Pri posegih v prostor je za opredelitev konkretne zadeve bistven predmet zahtevka (objekt) kot je definiran v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. v primeru nezahtevnega objekta s prikazom lege objekta na zemljišču, tlorisnega položaja, oblike ter odmikov od parcelnih mej sosednjih zemljišč. Navedeni elementi so tudi vsebina izreka gradbenega dovoljenja, saj mora ta poleg podatkov o vrsti gradnje oz. predmeta gradbenega dovoljenja med drugim vsebovati navedbo dimenzij oz. gabaritov predvidenega objekta z navedbo odmikov od mej sosednjih zemljišč. Pri presoji, ali gre za isti zahtevek, je torej potrebno upoštevati vse navedene okoliščine, o katerih se odloča z gradbenim dovoljenjem. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ne gre za isto upravno zadevo kot je šlo pri izdaji gradbenega dovoljenja z dne 29. 1. 2009, saj zahtevi investitorjev nista identični, ne glede na to, da gre v obeh primerih za garažo za osebna vozila zgrajeno kot prizidek k obstoječi stanovanjski stavbi. S tem pa ni mogoče govoriti o isti upravni stvari. Tudi dejstvo, da je upravni organ že odločal o izdaji gradbenega dovoljenja za postavitev garaže, samo po sebi še ne pomeni, da gre za isto upravno stvar.

Po povedanem je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o pravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.