Jedro

Dejstvo, da je bilo društvo "A." izbrisano iz registra društev, pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z vpisom (imena) navedenega društva, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imela, prenehal.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z odločbo, št. 215-119/2015/8 (0306) z dne 14. 3. 2016 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v register društev vpisal društvo z imenom: "A.", njegovega zakonitega zastopnika, matično številko in datum sprejema temeljnega akta. Ocenil je, da navedeno društvo izpolnjuje vse pogoje, ki jih za vpis v register društev določa Zakon o društvih (ZDru-1).

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljeno. Na podlagi razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi odločbe, je namreč zaključil, da je ime "A." v skladu z določbami 10. člena ZDru-1 ter da se od (registriranega) imena tožnice "B." razlikuje v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati v pravnem prometu, imeni ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smeli povzročati nejasnosti v pravnem prometu.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ni strinjala, zato je vložila tožbo v upravnem sporu smiselno iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in drugostopenjsko odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

4. V tožbi (tako kot tudi pred tem v pritožbi) navaja, da se ime kasneje registriranega društva ne razlikuje dovolj od njenega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu. Navedeno še posebej velja ob običajni rabi imen (za razliko od uradne), kjer se govori o "...", brez dodatkov iz uradnega poimenovanja. Logotip društev sicer ni predmet zakonskega varstva, vendar tožnica poudarja, da podobnost logotipov obeh društev še dodatno prispeva k nejasnosti in možnosti njune zamenjave. Kljub podobnosti imen obeh društev pa tožnica opozarja na razlike med njima, za katere meni, da bi morale biti razvidne tudi iz poimenovanja novega društva.

5. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

6. Sodišče je tožbo dvakrat (22. 11. 2017 in 22. 2. 2018) poslalo tudi stranki z interesom "A.", in sicer na naslov .... Navedeni naslov je izhajal tako iz izpodbijane odločbe, s katero je bilo to društvo vpisano v register, ter iz podatkov AJPES-a. Poštna pošiljka se je v obeh primerih vrnila sodišču nevročena, zato je na podlagi določb 145. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odredilo, da se stranki z interesom v tem upravnem sporu nadaljnje vročitve opravijo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko.

7. Tožba se zavrže iz naslednjih razlogov:

8. V tej zadevi je za tožnico sporno, ali se ime z izpodbijano odločbo v register društev vpisanega društva "A." razlikuje od imena tožnice "B." oziroma od njenega skrajšanega imena v tolikšni meri, da ne povzroča oziroma ne bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu.

9. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

10. Prvostopenjski organ je z dopisom z dne 21. 11. 2018 sodišču sporočil, da je bilo 21. 11. 2018 "A.", na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Ajdovščina, št. 215-69/2018/8 (0306) z dne 29. 10. 2018, izbrisano iz registra društev. Kopijo navedene odločbe s potrdilom o pravnomočnosti je prvostopenjski organ dopisu tudi priložil. 11. Dejstvo, da je bilo društvo "A." izbrisano iz registra društev, pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z vpisom (imena) navedenega društva, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imela, prenehal. Tožnica si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba) ne more več izboljšati pravnega položaja.

12. Ker si torej tožnica svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev in s tem tudi ne pravovarstvene potrebe.

13. Sodišče je zato ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, tožbo tožnice zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Glede na to, da je bila tožba zavržena kot nedovoljena, sodišče vsebinskih tožbenih ugovorov ne more presojati.