Jedro

Za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je odločilno, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. V skladu z navedenim je potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

Pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da so podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnice, še manj, da sodnica namerno krši določbe postopka. Iz doslej razloženega izhaja zgolj nestrinjanje pritožnice s sodničinimi odločitvami glede procesnega vodstva in časovnim potekom postopka, kar pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu o neobstoju izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pravilni. Objektivna nepristranskost sodišča se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti). Po oceni višjega sodišča ravnanje sodnice navzven ne povzroča dvoma v nepristranskost glede na njen način vodenja postopka, zato ne predstavlja razlogov, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o njeni pristranskosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil zahtevo za izločitev sodnice A. A. v predstečajnem postopku, ki ga vodi zoper dolžnico – predlagateljico izločitve.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede njenega očitka neupoštevanja v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določenih rokov za opravo določenih procesnih dejanj sodišča (vročitev predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnici in razpis naroka za začetek stečajnega postopka). Dvom v nepristranskost sodnice se poraja zaradi zakasnelih dejanj sodišča in preložitve že razpisanega naroka, ki bi ga lahko preložila na naroku, na katerem bi morala navesti tudi razloge za preložitev. V nadaljevanju pritožnica opisuje po njenem prepričanju nezakonita ravnanja upnika s spremembo nepremičnine iz notarskega zapisa, kar bi moralo sodišče zaznati z vpogledom v izvršilni naslov in predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Sicer pa je v pritožbenem postopku zadeva o ugotovitvi ničnosti notarskega zapisa, kar predstavlja predhodno vprašanje o obstoju določenega pravnega razmerja. Meni, da bi zato sodišče moralo prekiniti postopek za začetek osebnega stečaja do pravnomočnega zaključka postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1974/2018. Pristranskost sodišča v prid upnici je evidentna, vse pa je povezano z izigravanjem upnika v drugih postopkih, zato gre za presojo, ali sodnica v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njeno nepristranskost. Smiselno je predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi njeni zahtevi za izločitev sodnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z institutom izločitve, urejenem v 70. do 75. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se zagotavlja uresničitev pravice do nepristranskega sojenja. Bistvo te ureditve se kaže v določbi, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo takšne okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče RS in sodna praksa so pri vprašanju odklonitvenih razlogov sprejeli tako imenovani objektivno subjektivni test. Pri subjektivnem testu se ugotavlja, ali je imel sodnik vnaprejšnje dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča (subjektivna pristranskost) oziroma, ali je iz sodnikovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje sodnikove dolžne intelektualne neoporečnosti. Pri objektivnem testu se ugotavlja, ali obstajajo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma, ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.

6. Za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je tako odločilno, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. V skladu z navedenim je potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

7. Pritožnica sodnici očita prekoračitev rokov v zvezi z vročitvijo upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja dolžnici in razpisa naroka za začetek stečajnega postopka ter odločitev sodnice o preložitvi naroka izven naroka, čeprav bi moralo razloge za preložitev navesti v zapisniku o glavni obravnavi. V obravnavanem primeru gre šele za predhodni postopek za začetek postopka osebnega stečaja. Roki, ki jih ZFPPIPP določa za procesna dejanja, ki jih izpostavlja pritožnica (vročitev upnikovega predloga, razpis naroka) v tej fazi postopka niso zakonski roki, zaradi poteka katerih bi nastopile določene pravne posledice, pač pa inštrukcijski roki, saj so možne številne procesne situacije, ko se teh rokov ni mogoče držati. Pri obveznosti vročanja upnikovega predloga dolžniku v treh dneh od njegovega prejema zakon izhaja iz predpostavke, da je upnikov predlog popoln in ne terja dopolnitev, ki jih v nasprotnem primeru nalaga ZFPPIPP v 233. členu (plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, plačilo sodne takse kot procesni predpostavki za obravnavanje upnikovega predloga). Prav za tak primer dopolnitve predloga pa v konkretnem primeru gre. Že roki za dopolnitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka (sklep o dopolnitvi v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka in 15-dnevni rok od vročitve sklepa o dopolnitvi za dopolnitev) bistveno presegajo rok za vročitev upnikovega predloga dolžniku, na katerega se sklicuje dolžnica. Dokler pa upnik ne dopolni nepopolnega predloga, namreč ni pogojev za vročanje njegovega predloga dolžniku, saj obstaja možnost, da upnikov predlog sodišče zavrže. Pritožničin očitek zavlačevanja postopka zaradi zakasnele vročitve upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja se zato izkaže kot neutemeljen.

8. Razlog za izločitev sodnice in dvom v njeno nepristranskost ne more biti niti časovni zamik razpisa naroka za začetek stečajnega postopka zoper pritožnico po prejemu njenega ugovora zoper upnikov predlog, ker nima nobenih pravnih posledic za nobeno od strank predhodnega stečajnega postopka. Glede razlogov za preložitev že razpisanega naroka pa pritožnica zmotno meni, da razpisani narok za začetek stečajnega postopka sodnica lahko preloži le na samem naroku, na katerem navede razloge za preložitev. Niti ZFPPIPP, niti ZPP ne vežeta preklica naroka na sam narok. Razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka narekujejo preklic že razpisanega naroka, še preden se le-ta začne, če so za to utemeljeni razlogi. Kadar so pri eni od strank ovire za pristop na narok, pa jih stranka naznani in jih sodišče oceni kot utemeljen razlog za preložitev naroka, namreč ni nobenega razloga za to, da bi preklic naroka sodišče nasprotni stranki naznanilo šele na naroku, saj bi ji s tem za pristop na narok povzročilo nepotrebne stroške.

9. Pritožbene navedbe torej ne utemeljujejo zaključka, da so podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudila upravičen dvom v nepristranskost sodnice, še manj, da sodnica namerno krši določbe postopka. Iz doslej razloženega pa izhaja zgolj nestrinjanje pritožnice s sodničinimi odločitvami glede procesnega vodstva in časovnim potekom postopka, kar pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu o neobstoju izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pravilni. Objektivna nepristranskost sodišča se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti). Po oceni višjega sodišča ravnanje sodnice navzven ne povzroča dvoma v nepristranskost glede na njen način vodenja postopka, zato ne predstavlja razlogov, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o njeni pristranskosti.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).